Pred slabim letom, ko se je naš medij šele postavljal na noge, smo k sodelovanju povabili uglednega pravnika in profesorja, dr. Marka Pavliho. Čeprav se je takrat, razočaran nad novo "grenko" politično izkušnjo, umaknil iz javnega življenja (zaprl je svoje profile na socialnih omrežjih, prav tako svoj blog, ni se več želel pojavljati na televiziji itd.), je pristal na sodelovanje s tedaj povsem novim spletnim medijem Regionalobala.si. Odločil se je, da bo pisal o etiki. Že tedaj je namreč naš družbeno-politični prostor kazal svojo piškavost. Njegova zgodba, pisana v obliki pripovedke, se vrti okrog etosa in zlatega pravila. Leto dni po objavi so omenjene pripovedke, zložene v celoto, še bolj aktualne kot v času, ko so bile objavljene. So bolj aktualne, kot so bile kadarkoli dosedaj, zato jih v celoti ponovno objavljamo. Pred samo objavo pa smo opravili tudi pogovor z avtorjem, ki pravi, da je glavni krivec negativnosti, ki je v zraku, predvsem dejstvo, da je denar sveta vladar.
"Veliko mladih odhaja iz države, takorekoč s trebuhom za kruhom, kar je katastrofa," pravi Pavliha. Že Cankar se je zelo dobro zavedal, kje je srž problema slovenske družbe. Boj med dvema poloma je očiten praktično že od francoske revolucije dalje, narod pa ni imel časa za poenotenje vrednot, ki bi odsevale v domoljubju in zmožnosti, da stopimo skupaj v težkih trenutkih. "Za poenotenje vrednot potrebuje narod vsaj tri generacije, to je 70−80 let. Tega časa pa Slovenci skoraj nikdar niso imeli na razpolago. Ne pod Avstro-Ogrsko, ne pod kraljevino Jugoslavijo, prav tako se je hitro zaključila zgodba s SFRJ, Slovenija pa ima šele dve desetletji. Tako smo torej vedno "izviseli" in nikdar nismo mogli poenotiti teh vrednot, ki bi nas ohranjale skupaj."
V Sloveniji je boj med levico in desnico vse bolj neizprosen, občutek pa je, da so kolateralna škoda tega boja ravno državljani. Eni si želijo prevlade nad drugimi in v slednjih iščejo zlo, čeprav Pavliha ves čas zagovarja tezo, da sta za državo pomembni pravzaprav obe opciji. "Država je kot telo. Potrebuje glavo, srce, dušo, in jasno, okončine. Tako leve kot desne. Težava pa je, da to telo ne hodi naprej, pač pa ga nekdo v Sloveniji želi razčetveriti."
Civilna družba naj se organizira
Slovenija se je leta 1991 sicer osamosvojila, a elite so ostale iste, predvsem pa so ostale iste določene prakse, vse skupaj je kulminiralo s pojavom tajkunov, ki so si brezsramno želeli pridobiti nekaj, kar jim vsekakor ni pripadalo. Težava je tudi v političnem sistemu, saj prevladuje strankokracija. Ustava sicer določa, da vsak poslanec odloča po svoji vesti, čeprav v praksi temu ni tako, državni zbor pa je postal le podaljšek vlade oziroma njen glasovalni stroj. "Zato predlagam civilni družbi, ki se je v zadnjem času zbudila, da oblikuje listo s podpisi in nastopi na volitvah. Nikar pa naj ne oblikujejo stranke, saj stranke začnejo zelo hitro delovati po političnih merilih," še dodaja Pavliha. Šele tedaj se bodo po njegovem mnenju lahko začele spremembe, ki jih sedaj ni na vidiku.
Da smo res globoko zabredli, kaže sedanje stanje, kjer sta dva največja politična akterja v državi dobila resen opomin s strani organa pravne države, pa se ni zgodilo nič. Eden je omenjeni organi napadel, češ da gre za zaroto, drugi pa je svoje stanje zamrznil, kar je ravno tako, kot če ne bi storil nič. "Dejstvo pa je, da je KPK organ, ki ima strokovnjake s pokončno hrbtenico, začenši s samim predsednikom Goranom Klemenčičem, ki je prekaljen pravnik."
Pavliha ob tem opozarja, da so zadeve marsikje drugačne. "Na Malti, kjer kot predavatelj gostujem že dolga leta, poslanci opravljajo svoj poklic le kot delno zaposlitev v popoldanskem času in za to dobijo nek pavšal, recimo 1000 evrov. Dopoldne pa je vsak v svoji službi. Morda bi to bila lahko rešitev. In občutek imam, da tam res vsi delajo za narodov blagor. Tako tudi predvolilna kampanja ni tako ostra. Če ne bi bilo plakatov in soočenj na TV, je nihče ne bi občutil. Slišal pa sem voditelja vladajoče opcije, ki je na oblasti že dolga leta, dejati, da pa morda sploh ne bi bilo slabo, če bi tokrat zmagali nasprotniki. Kaj takega se pri nas ne bo zgodilo."
Vsakodnevno smo priča zgodbam o poslancih, ki goljfajo, prepisujejo, ponarejajo, itd. Te zgodbe rastejo kot gobe po dežju. Po mnenju Pavlihe je sedanji sklic DZ najslabši, kar smo ga kadarkoli imeli. "V vsaki normalni državi je človek ponosen, da je bil poslanec. Pri nas ni tako in tudi sam tako čutim," še dodaja Pavliha.
Če je Schettino poveljnik, ne more biti nič dobrega
A Slovenija vendarle ne potrebuje revolucije, potrebuje predvsem evolucijo, saj se nam v nasprotnem primeru lahko zgodi scenarij, ki smo mu priča pri t. i. Arabski pomladi. Tam so ljudje strmoglavili diktatorje, na glavo pa so si nakopali vodje revolucije, ki so se izkazali za še večje samodržce. "Naša država je mlada in vitalna. A to ni dovolj. Ti imaš lahko najboljšo ladjo z vso možno tehnologijo, a vse je zaman, če je poveljnik Schettino*."
Zato Pavliha predlaga predvsem večjo aktivnost civilno-družbenih gibanj, ohranjati moramo optimizem, nova oblast pa bo morala prevetriti ves šolski sistem in začeti s poučevanjem etike, s čimer bi formirali osebke z večjo integriteto. Vsi pa bi morali upoštevati zlato pravilo. Ki ni fiskalno, ampak splošno, enostavno. Gre zgolj za eno pravilo, ki pa obsega celotno delovanje človeštva. Več o tem pa Marko Pavliha razlaga v svoji Pripovedki o etiki.
*Francesco Schettino je bil kapitan nasedle ladje Costa Concordia.
Več iz rubrike Ljudje:
Sedaj je že 500000 obubožanih v naši državi.
Čas je, da se tem kradljivcem, enkrat za vselej upremo.Upam, da ne mečem boba v steno,če ljudi vspodbujam k vstaji.
Lep pozdrav:GENTO