Vlada premiera Janeza Janše se po izglasovani konstruktivni nezaupnici poslavlja. Dobro leto delovanja druge Janševe vlade je bilo usmerjeno predvsem v uravnoteženje javnih financ in sprejem nujnih strukturnih reform. Razlog za razpad "koalicije za izhod iz krize" je bilo januarsko poročilo protikorupcijske komisije.
Janša postal mandatar po neuspehu Jankovića
Predčasne parlamentarne volitve 4. decembra 2011 v slovenskem političnem prostoru niso prinesle preobrata, ki se je nakazoval še nekaj dni pred odhodom na volišča. V javnomnenjskih raziskavah vodilna SDS je v ciljni ravnini predvolilnega maratona s 26,2 odstotka prejetimi glasovi volivcev izgubila boj z le nekaj mesecev pred tem nastalo Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića, ki je dobila 28,5 odstotka glasov.
Volilni izid je obetal levosredinsko koalicijo na čelu z Jankovićem ter v sestavi PS, SD, DeSUS in DL, prav tako novinko v slovenskem političnem prostoru. Vendar pa Janković koalicijskih usklajevanj ni uspešno končal in z izglasovanjem predsednika DL Gregorja Viranta na položaj predsednika DZ so se začeli kazati obrisi desnosredinske koalicije. Kar ni uspelo Jankoviću, je namreč uspelo Janezu Janši in 10. februarja 2012 je prisegla deseta slovenska vlada, druga pod njegovim vodstvom, v desnosredinski sestavi strank SDS, DL, SLS, NSi in DeSUS, ki so imele 50 poslancev v sicer 90-članskem DZ.
V ospredju Janševe vlade predvsem uravnoteženje javnih financ
Rdeča nit mandata Janševe vlade je bila konsolidacija javnih financ. Slovenija se je soočila s padcem bonitet, a oktobra lani uspešno izdala dolarsko obveznico in znižala proračunski primanjkljaj, ki naj bi po ocenah leta 2012 znašal nekaj nad tremi odstotki BDP. Kot so ob prvi obletnici delovanja ocenili v vladi, so državo pripeljali do točke, "ko so se makroekonomski kazalniki začeli obračati na bolje: na mednarodnih finančnih trgih so se že začeli kazati sadovi vladnih prizadevanj, obrestne mere za državne obveznice pa so na mednarodnih trgih začele počasi, a vztrajno padati".
Varčevalne ukrepe je vlada vgradila predvsem v zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je predvideval znižanje izdatkov za javni sektor, ukinitev nekaterih pravic iz pokojnin in socialne zakonodaje, pri čemer je zadela ob interese sindikatov javnega sektorja, ki so aprila pripravili splošno stavko. Vladi je na koncu uspelo skleniti sporazum, maja je zakon stopil v veljavo in po ocenah prinesel milijonov evrov prihrankov. Si je pa vlada novo fronto s sindikati odprla s predlogom proračuna za leto 2013, ki posega v maso plač v javnem sektorju. Pogajanja so bila neuspešna, sindikati javnega sektorja so zato stavkali 23. januarja.
V drugi polovici leta 2012 se je vlada uspešno lotila priprave nujnih strukturnih reform, predvsem pokojninske in reforme trga dela. Pokojninska reforma, katere zavrnitev na referendumu junija 2011 je pripomogla k padcu vlade premiera Boruta Pahorja, je decembra lani doživela soglasno potrditev v DZ in bila uveljavljena z začetkom letošnjega leta; sprejetju se bliža tudi reforma trga dela, o kateri so socialni partnerji v torek dosegli soglasje, v četrtek pa jo čaka drugo branje v DZ.
Za večjo konkurenčnost in zagon gospodarstva je vlada sprejela sveženj sprememb davčne zakonodaje in administrativnih razbremenitev, sicer pa sta bila ključna projekta sanacija bančnega sektorja in oblikovanje državnega holdinga, ki bi upravljal državne deleže podjetij. Zakona sta začela veljati, pri t.i. slabi banki so se v zadnjih tednih pospešeno izvajale aktivnosti za njeno vzpostavitev, prav tako je bila sprejeta klasifikacija naložb za holding, ki pa še ni zaživel.
Na zunanjepolitičnem področju je bilo v ospredju urejanje odnosov s Hrvaško. Pozornost se je vrtela predvsem okoli problema LB, zaradi trenutnih političnih razmer pa obstaja nevarnost, da bi lahko zastal dokončen dogovor o tem vprašanju, s čimer bi bila lahko ogrožena pravočasna ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z EU. Glede vprašanja meje pa sta državi v skladu z arbitražnim sporazumom nadaljevali postopke. Med drugim sta oblikovali arbitražno sodišče in mu nato kljub nekaj zapletom v Sloveniji pravočasno predložili memoranduma.
Med odmevnejšimi odločitvami je bil še pred imenovanjem vlade sprejet spremenjeni zakon o vladi, s katerim se je število ministrstev s 15 znižalo na 11, število ministrov brez resorja pa s treh na enega. Ukinjenih je bilo več uradov in agencij in drugih delovnih teles vlade. Ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo je sprožila val nezadovoljstva med kulturniki.
Mandat Janševe vlade, ki so ga spremljale tudi kadrovske menjave, ne le v javni upravi, zavodih in agencijah, ampak tudi v gospodarstvu, so zaznamovali tudi ulični protesti proti političnim in gospodarskim elitam.
Do poročila protikorupcijske komisije vlada dokaj enotna; nato je počilo
Vse do januarja letos je vlada kljub nekaterim nesoglasjem, ki so temeljila na odpiranju ideoloških tem, delovala dokaj enotno, a prve obletnice 10. februarja kljub temu ni dočakala v začetni sestavi. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki je kršenje protikorupcijske zakonodaje ugotovilo pri premieru Janši in prvaku PS Zoranu Jankoviću, je iz koalicije 23. januarja izstopila DL, vlado pa sta februarja zapustili še DeSUS in SLS.
Do začetka odhodov strank iz koalicije je vlada ostala v enaki zasedbi kot ob prisegi. Sta pa bili vloženi dve zahtevi za glasovanje o interpelaciji ministrov. Notranji minister Vinko Gorenak je glasovanje o interpelaciji uspešno prestal, medtem ko glasovanja o interpelaciji ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka zaradi padca vlade ne bo.
Več iz rubrike Politika:
Bratuškova postala predsednica vlade