Tako bodo “končno omogočili izgradnjo te, za razvoj Luke Koper, kakor tudi za ureditev logistike občank in občanov Mestne občine Koper in njenih obiskovalcev prepotrebne pridobitve”, so prepričani v vodstvu občine. Plačilo projektov, ki bo ob pridobitvi gradbenega dovoljenja v celoti vrnjeno, bo tako namesto na Luko padlo na občino.

Koprski župan Boris Popovič je razočaran nad obnašanjem vodstva Luke Koper, vendar je razvoj pristanišča, “za našo občino in regijo enostavno neprimerno bolj pomemben kot vsakokratna uprava Luke Koper ali vsakokratni nadzorni svet Luke Koper”.

Rešitev na občini imenujejo ‘Izstopi, da okrepiš ekipo', po Popovičevem mnenju pa bi enak princip morali uporabiti tudi v primeru drugega tira. Tiste, ki projekt zavirajo, bi bilo treba identificirati in izločiti iz projekta, potem pa takoj objaviti mednarodni razpis, je prepričan koprski župan. Pri tem pa ocenjuje, da “bo realna cena drugega tira in to z dvotirno železniško povezavo približno 500 milijonov evrov, kar pomeni, da je projekt še kako izvedljiv”.

Računica je, tako Popovič, zelo enostavna. 300 milijonov evrov si lahko za 27-kilometrsko progo država obeta iz naslova nepovratnih evropskih sredstev, 200 milijonov pa je že tako namenila za projekt. “Kilometer dvocevnega predora za potrebe avtoceste z vso potrebno infrastrukturo stane cca. 15 milijonov evrov, za potrebe železnice pa sta potrebna predora manjša, infrastruktura pa je cenejša. In če upoštevamo viadukte, ki so po kilometru približno enakovredni cestnim predorom, ali so nekaj procentov dražji, je računica na dlani,” pojasnjuje Popovič.

V svojem slogu pa dodaja: “Odločevalci morajo enostavno imeti jajca, da javni mednarodni razpis čim prej objavijo, izberejo izvajalca in zgradijo ta bogi, za našo državo od osamosvojitve naprej očitno zgodovinsko največji 27 kilometrov dolg infrastrukturni projekt. Smeje se nam namreč že cel svet. Upam, da bomo po vzoru Bertoške vpadnice tudi ta gordijski vozel končno in dokončno presekali.”