V Združenje baltskih pristanišč je vključenih 49 pristanišč iz devetih držav, pobuda za sodelovanje med združenji pa je nastala na letošnjem logističnem sejmu v Münchnu,  ko je bilo dogovorjeno bolj usklajeno delovanje pri razvoju transportnega koridorja Jadran–Baltik. Sodelovanje med združenji pomeni tudi nadaljevanje dogovora med NAPA in nemško pokrajino Mecklenburg – Predpomorjansko, ki je bil podpisan lansko leto in prav tako ustvarja temelje za sodelovanje na transportni osi sever–jug.

Jadransko-baltski koridor je eden od desetih jedrnih koridorjev v sklopu novega predloga evropske prometne regulative TEN-T, ki naj bi bili vzpostavljeni v naslednji finančni perspektivi 2014–2020. Pristanišča na obeh koncih celine s svojo rastjo narekujejo, da bo potrebno na tem koridorju še veliko investirati predvsem v železniško infrastrukturo, zato je za celotno omrežje TEN-T v novi finančni perspektivi, ki je še v usklajevanju, predvidela 31,7 milijarde evrov.

Za Luko Koper je jadransko-baltski koridor poleg sredozemskega še posebej pomemben, saj na njem ležijo njena ključna tržišča. Za avstrijske partnerje denimo Luka Koper letno opravi kar tretjino pretovora, skoraj desetina pa odpade na Slovaško in Češko.