Odbori so sklenili vlado pozvati, da na področju storitev javnega dobra ohrani univerzalnost dostopa do pitne vode kot uresničevanje temeljnih človekov pravic. Hkrati vladi predlagajo, da v sodelovanju z zainteresirano javnostjo pripravi takšno zakonodajo, ki bo preprečila morebitno bodočo privatizacijo upravljanja s pitno vodo in ki bo še naprej zagotavljala enak dostop do takšne vode vsem državljanom.

V skoraj štiriurni razpravi je bilo slišati opozorila, da je voda javno dobro in da mora kot taka tudi ostati, da ne sme priti do privatizacije upravljanja z vodo, mnogi so izrazili bojazen, da bo predlagana direktiva omogočila vstop multinacionalk na področje upravljanja s pitno vodo.

Bojazni ni

Po pojasnilih Mateja Čepeljnika s finančnega ministrstva področje podeljevanja koncesij na področju storitev na ravni EU še ni urejeno, želja Evropske komisije pa je, da se podeljevanje koncesij uredi na enak način, kot je urejeno javno naročanje.

Ta direktiva po njegovih zagotovilih neke novosti v Sloveniji ne prinaša, v pristojnosti občin namreč je, na kakšen način bodo izvajale javno gospodarsko službo.

Glede bojazni, da bodo zaradi nove direktive vstopal zasebni kapital, pa je pojasnil, da je v Sloveniji že danes veliko koncesionarjev na tem področju, med 32 podjetji sta tudi Pivovarna Laško in Petrol.

Zaskrbljenost glede vstopa tujega kapitala, je po njegovem mnenju neupravičena, saj bi se za koncesionarje že zdaj lahko prijavljali zasebniki iz tujine, če bi imeli tak interes.

Ceno vode regulira država

Kot je še pojasnil Čepeljnik, pa je cena pitne vode pri nas regulirana s strani države.

Po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča je bilo doslej že večkrat jasno povedano, da je v Sloveniji voda javno dobro. V vsakem primeru je občina tista, ki lahko pridobi pravico za oskrbo s pitno vodo, občine pa se odločajo o tem, kako bodo izvajale javno gospodarsko službo, npr. ali bo podelila koncesijo.

"Tako mora ostati, da bo nosilec javne dobrine še naprej ostala občina," je poudaril in dodal, da se "privatizacija vodnih virov ne sme zgoditi".

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin je spomnila na stališče Evropske komisije: da je voda javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane, upravljanje vodnih virov pa da je izključno v pristojnosti držav članic.

Če se država odloči za koncesijo, pa direktiva ureja podeljevanje koncesij na transparenten način, je dejala.

Gre za nacionalni interes

Javni organi se lahko odločijo, ali bodo storitve zagotavljane neposredno ali preko tretje osebe. Direktiva velja za primere, ko je javni organ že prenesel ali želi prenesti upravljanje na zasebne koncesionarje, je še pojasnila Goršek Mencinova in dodala, da ta direktiva dopolnjuje evropski sistem javnih naročil.

Po oceni Romana Jakiča (PS) je doktrina strogega varčevanja v času krize škodljiva, drastično varčevanje predvsem na račun javnega sektorja in socialne države pa da je težave le povečalo. Ena največjih težav je po njegovem mnenju zahteva po množični privatizaciji. "Javni sistem oskrbe z vodo ni bil vzpostavljen zato, da bi zasebna podjetja kovala dobičke, temveč da bi vsi državljani prišli do javne neoporečne vode," je še poudaril in dodal, da zasebna podjetja zasledujejo ekonomski interes.

Kot je ocenil Janko Veber (SD), ima predlog, ki vključuje v evropski sistem dodeljevanja koncesij, lahko nepredvidljive posledice. Predlog direktive je tako le eden od poskusov, da se uresniči cilj po prevzemanju oskrbe s pitno vodo s strani multinacionalk.

Pitna voda je človekova pravica

Po oceni Katarine Hočevar (DL) je voda tisto področje, za katero je prav, da je urejeno kot javna služba, ni pa proti vsem, kar se začne z besedo "privat". Podpira tista stališča, ki so najboljša za državljane, pa tudi najbolj transparentna.

Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da je pitna voda ena od človekovih pravic in da jo je treba zagotoviti prav vsakemu.

Po pojasnilih evropske poslanke Romane Jordan direktiva ureja le podeljevanje koncesij. Po njenem mnenju je prav, da so postopki v tem primeru jasni, pošteni, transparentni.

Evropska poslanka Tanja Fajon je izrazila bojazen, da direktiva spodbuja koncesije pri upravljanju s pitno vodo in omogoča, da koncesije dobijo tudi velike tuje zasebne družbe.

Evropska poslanka Mojca Kleva pa je poudarila, da ideja te koncesije ni prisiliti države, da podeljujejo koncesije vsepovprek, države članice pa se bodo same odločale, kaj je javno dobro v državi.

Sekretarka sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, ki deluje pri Zvezi Svobodnih sindikatov Slovenije, Majda Marolt, je spomnila na evropsko državljansko pobudo, s katero želijo doseči spremembo predloga evropske direktive glede koncesij za vodo. Po njeni oceni morajo biti človekove pravice, kamor sodi tudi pitna voda, nad tržnimi interesi.

V direktivi se po mnenju Maroltove skrivajo pasti, da se bo na tem področju začel ustvarjati dobiček, kar pa da ni sprejemljivo. "Predlog direktive predstavlja nevarnost, da voda v prihodnje ne bo več javno dobro, temveč tržno blago," je še dejala. V okviru pobude je bilo sicer doslej zbranih prek milijonov podpisov.

Več iz rubrike Politika:

Kangler vendarle državni svetnik

Poslanci PS vložili konstruktivno nezaupnico

Bratuškovi tudi podpora DL