Giurastante je v svojem nekajminutnem govoru na seji evropske komisije za peticije tudi v imenu slovenske okoljske organizacije Alpe Adria Green ponovil vse kršitve, ki jih je špansko podjetje Gas Natural do sedaj napravilo pri projektu plinskih terminalov.

Projekt, ki zadeva vse tri države (Slovenijo, Italijo in Hrvaško), ki se naslanjajo z obalami na tržaški zaliv, je bil premalo predstavljen javnosti, predvsem pa lokalnemu prebivalstvu. Oba plinska terminala imata kapaciteto 8 milijard kubičnih metrov plina na leto. Poleg ekoloških, prometnih in prostorskih problemov se tukaj porajajo še težave, povezane s terorističnimi napadi. Ker se v bližini nahajajo tudi skladišča za naftne derivate, bi bila v primeru napada ohromljena dobava naftnih derivatov tudi za vso srednjo Evropo. Giurastante je očital tudi to, da je bilo opravljeno premalo simulacij glede okoljskih vplivov.

Po osmi točki mirovne pogodbe, ki je še sedaj veljavna v meddržavnem pravnem redu, se tržaško pristanišče smatra kot svobodno, torej načeloma brezcarinsko območje (in brez davka, saj naj ne bi pripadal Italiji). Celoten projekt pa bi bil dejansko oddaljen le 500 metrov od slovenskih teritorialnih voda.

Nato je beseda prešla k Ionutu Codescuju, predstavniku evropske komisije, ki je potrdil, da je bilo tržaško območje predmet večjega števila preiskav s strani Evropske Unije, da pa do sedaj noben plinski terminal še ne izpolnjuje okoljskih normativov oziroma nima dovoljenja.

Evropska poslanka iz vrst SD, mag. Mojca Kleva Kekuš je v svojem govoru poudarila, da se kot slovenska državljanka in predvsem kot prebivalka priobalnega območja, na katerem se načrtuje gradnja terminala, počuti odgovorno, da spregovori na seji odbora PETI.

Pojasnila je, da je kot Koprčanka zaskrbljena  glede tega projekta, predvsem zaradi bližine terminala in okoljskih vplivov. "Na lokalnem nivoju nihče ne podpira več tega projekta, celo občine so izdale negativno mnenje. Čeprav je to zares velik projekt, bi vseeno želela imeti dodatna pojasnila s strani Evropske komisije," je povedala Kleva Kekuš v evropskem parlamentu.

Naj začnejo slovenski poslanci  varčevati pri sebi?!

Evroposlanka Romana Jordan Cizelj (SDS) pa je opozorila predvsem na dvigovanje mulja, kar bi lahko zelo ogrozilo morsko floro in favno. Prav tako meni, da ta projekt ni več prioriteta za energetsko oskrbo, saj je izgradnja južnega toka v polnem teku. Spregovoril je tudi hrvaški predstavnik, ki je zgolj opazovalec v evropskem parlamentu, dokler Hrvaška ne bo polnopravna članica. Slednji je dejal, da je bilo glede projekta plinskih terminalov dejansko premalo govora in upa, da bo evropski komisar za okolje Janez Potočnik to zadevo končno le obravnaval ter da ne bodo prevladali ekonomski interesi podjetja nad interesi evropskih držav in njihovih državljanov.

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev predstavnik AAG Vojko Bernard na odboru za peticije ni mogel zagovarjati stališč organizacije. AAG denarja nima, ker morajo sami pokrivati najemnino in delo pisarne. Vlada in ministrsvo po mnenju Bernarda na račun varčevanja nista pripravljeni več financirati okoljskih organizacij, ki delujejo izven Ljubljane. 

S takim načinom naj bi želeli onesposobiti tovrstne organizacije in posredno podpirati delovanje neekološko usmerjene industrije in kmetijstva. Razmišljanje vlade, da bo na ta račun privarčevala, je skrajno zgrešeno, še razlaga Bernard, saj kot je znano večini prebivalcem v Sloveniji, inšpekcijske službe s področja okolja ne delujejo. Denar bi po njegovem denarju imele tudi nevladne organizacije, če bi slovenski državni poslanci varčevali pri sebi in imeli tržne cene v restavraciji državnega zbora. 

Več iz rubrike Politika:

Konstruktivna nezaupnica, ali sprememba volilnega sistema

Poslanske skupine razkrile svoje adute: Koga pošiljajo v državni holding?

Sloveniji še en opomin zaradi slabe kakovosti zraka