Prvo peticijo je vložil državljan Italije Roberto Giurastante v imenu organizacije Friends of the Earth. Govori o kršitvah okoljske zakonodaje Skupnosti o postopku presoje vplivov na okolje in o nevarnih industrijskih obratih ter o morebitni gradnji uplinjevalnika v okolici Trsta, peticijo pa je vložil Vojko Bernard v imenu organizacije Alpe Adria Green, o načrtovanem plinskem terminalu v Trstu (Italija). Okoljske agencije so nato vložile še dve peticiji.

Predmet peticij je načrtovana izgradnja dveh uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu, enega v industrijski coni na kopnem – Žavlje in drugega na plavajoči ploščadi, ki predstavljata nevarnost za zdravje in varnost prebivalcev ter za okolje. Vlagatelj peticije še posebej obžaluje pomanjkljivosti v postopku presoje vplivov na okolje, ki je bil izveden brez ustreznega obveščanja prebivalcev, neizvedbo predhodne strateške ocene plinovodov, kršitev pravil o varnosti industrijskih obratov in obratov, ki predstavljajo veliko nevarnost nesreč (Seveso), onesnaževanje morja vključno s čezmejnim onesnaževanjem, podcenjevanje geoloških tveganj in nevarnosti terorističnih napadov ter oviranje mednarodnega pomorskega prometa. Slovenija, ki je vključena v ta dva projekta, je domnevno ustrezno izvedla postopek presoje vplivov na okolje, njeno ministrstvo za okolje pa je izdalo negativno mnenje.

Vlagatelj peticije se sklicuje na načrte oblasti za izgradnjo uplinjevalnika v okolici Trsta, na meji s Slovenijo. Opozarja na nevarnost, ki bi jo tovrstni obrat predstavljal za javno zdravje in okolje, zlasti zaradi predvidenega ohlajanja morja kot posledice izlivanja hladne vode, in na njegove posledice za morski ekosistem Tržaškega zaliva. Izpostavlja tudi nasprotovanje Slovenije navedenemu plinskemu terminalu in se sprašuje, ali so bili načrti zanj pripravljeni v skladu z ustrezno evropsko zakonodajo, na primer s pravili za ocenjevanje vpliva tovrstnih obratov na okolje.

Še posebej se vlagatelj peticije sklicuje na odsotnost energetskega načrta in njegove presoje v skladu z direktivo o strateški okoljski presoji ter trdi, da čezmejno posvetovanje ni bilo ustrezno izvedeno v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. V prilogah k peticiji pošilja različne dokumente, povezane z uporabo direktive Seveso v Tržaški pokrajini.

Okoljske težave vzpodbudile separatistične težnje

Roberto Giurastante nam je razložil, da je Evropska komisija ob prejetju peticij, ki so jih podpisala ekološka združenja Italije in Slovenije, zamrznila preiskave, oziroma je v njenem imenu to storil evropski komisar za okolje, Janez Potočnik. Hkrati je slovenski komisar pozval državi Slovenijo in Italijo k pogovoru in dogovoru. Giurastante je do takega početja zelo oster: "Želimo le, da Evropska Unija spoštuje zakonodajo in kaznuje za kršitve zakonov Italijo! Evropska komisija pa je, ko je dobila v roke naše pritožbe, zamrznila preiskave. Z delegacijo 10 ljudi 22. januarja odhajamo v Evropski parlament v Bruselj, kjer bomo razložili zadevo članom evropskega parlamenta."

Negativno mnenje do terminala v Žavljah so dale ne le okoljske agencije, temveč tudi nemško podjetje, ki upravlja z naftnim terminalom v Trstu, saj je njegova pozicija popolnoma neskladna. "V primeru terorističnega napada bi prišlo ne le do ekološke katastrofe, ampak bi države, kot so Nemčija, Avstrija in Češka, lahko čez noč ostale brez naftnih derivatov! Trst je res zadnji kraj na tem planetu, kjer bi lahko postavili terminal, saj bi to popolnoma uničilo že tako degradirano morsko floro in znatno vplivalo na morske tokove," je še dodal Giurastante.

V kolikor EU ne bi želela spoštovati zakonodaje in bodo postopki še vedno ustavljeni, so okoljevarstveniki pripravljeni uporabiti vsa možna pravna sredstva. Med temi je tudi ideja o ponovni oživitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pravno formalno ni nikoli prenehalo obstajati, saj Jugoslavija ni podpisala tovrstnega mirovnega sporazuma.

Tako je Svobodno tržaško ozemlje še vedno priznano s strani Združenih narodov, prav tako pa ima poseben status tudi Svobodno tržaško pristanišče, nad katerim kot takim ne bi smela niti Evropska Unija uveljavljati zakonov, saj za to ni pristojna.

Glede na krizno obdobje in oddaljenost evropskih institucij ter politike do ljudi na tej in drugi strani meje, bi ta ideja utegnila še pasti na plodna tla, saj je Svobodno tržaško ozemlje zasnovano kot brezcarinsko območje, kjer davki ne bi pripadali ne Sloveniji ne Italiji. Ali bi utegnila poteza Evropske Unije pripeljati do rojstva  težnje po odcepitvi, je še težko reči, vendar je v aktualnem času vse možno. Ne nazadnje separatistične težnje vrejo po celotni Evropi, od Katalonije do Škotske, od Istre do Kosova.

Več iz rubrike Družba:

Koledarji s Titom gredo za med!

Zmrzal v Ljubljanski ulici je poskrbela za človeško toplino

Ogenj je včeraj "zakorakal" od Portoroža do Pirana