Sistem za izposojo koles Piranko je namreč lani maja zaživel v sklopu čezmejnega projekta Adria.MOVE IT!, ki je bil namenjen spodbujanju trajnostne mobilnosti v obalnih mestih. Kar 85 odstotkov projekta je finančno pokrila Evropska unija, 10 država in 5 Občina Piran.

Kot je pojasnil Rok Humar, svetovalec za investicije in komunalno opremljanje na piranski občini, v primeru Piranka ne moremo govoriti o "bike sharing sistemu", kot ga poznamo v Ljubljani ali Kopru, temveč Piranko deluje po knjižničarskem sistemu. To pomeni, da moramo kolo vrniti tam, kjer smo si ga izposodili. "Naša posebnost je tudi to, da si je moč Piranka izposoditi tudi za obdobje do največ 7 dni," je pojasnil Humar.

V prvem letu delovanja sistema za izposojo koles mesta Piran se je v družino Piranko včlanilo 180 stalnih članov, krajanov mesta Piran. Ti so si kolesa skupno izposodili 1322-krat,  največkrat za teden dni. "Tudi med domačimi in tujimi turisti se je Piranko izredno 'prijel'," je ocenil Humar in dodal, da si je v obdobju od maja do novembra 2013 Piranka izposodilo 552 tujih gostov, teh je bilo največ iz Avstrije, Nemčije in Italije, in 138 domačinov.

Vendarle spremembe

Se je pa letos februarja projekt Adria.MOVE IT! zaključil, kar pomeni, da se je končalo tudi brezplačno servisiranje in popravilo koles. Odslej bodo te stroške krili uporabniki sami. "V primeru, da bo uporabnik na prometno pisarno JP Okolje vrnil poškodovano kolo, npr. poškodovana luč, zvonec, zvit blatnik …,  bo stroške popravila po ceniku pooblaščenega serviserja kril sam. Če se bodo poškodbe periodično ponavljale in v primeru večje poškodbe ali kraje kolesa, pa bo uporabnik uvrščen na črno listo in si kolesa v prihodnje ne bo mogel več izposoditi," je razložil Humar.