Pahor in Kosorjeva na FDV o dosežkih svojih vlad

Javni pogovor nekdanje hrvaške predsednice vlade Jadranke Kosor ter nekdanjega predsednika vlade in predsedniškega kandidata Boruta Pahorja z naslovom Slovenija in Hrvaška včeraj, danes, jutri v organizaciji politološkega društva Agora in Končno! Zveze študentov FDV.

Predsedniški kandidat in bivši premier Borut Pahor ter poslanka v hrvaškem saboru in bivša premierka Jadranka Kosor sta danes v pogovoru na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani orisala svoje dosežke na čelu slovenske in hrvaške vlade. Strinjala sta se, da je bil za sklenitev arbitražnega sporazuma potreben pogum.

Pahor je spomnil, da se je njun mandat začel zelo stresno in zaskrbljujoče, ko nista vedela, kako se bodo stvari zasukale, ko sta imela na ramenih odgovornost za mir in varnost obeh narodov ter širše regije. Vendar sta "s kančkom sreče" v pol leta uspela rešiti vprašanje, ki je odnose med Slovenijo in Hrvaško obremenjevalo skoraj dve desetletji.

Mir in varnost po Pahorjevih besedah nista samoumevna. "Med Slovenci in Hrvati nikoli ni bilo vojne in smo eni redkih sosedov v Evropi, ki se jim to na srečo ni primerilo," je poudaril.

Za sprejemanje težkih odločitev, kakršen je bil arbitražni sporazum, je po besedah Kosorjeve potreben političen in človeški pogum. V takšnih trenutkih ne smeš razmišljati o priljubljenosti v javnosti, temveč o tem, kaj je najboljše za državo, je poudarila. "In izplačalo se je," je dodala.

Pahor in Kosorjeva sta spomnila tudi na proces Brdo, ki sta ga sprožila kmalu po sklenitvi arbitražnega sporazuma. Takrat sta se strinjala, da so evroatlantske povezave edina alternativa za države Zahodnega Balkana, zato sta organizirala srečanje na Brdu pri Kranju, ki so se ga udeležili voditelji držav jugovzhodne Evrope.

Kosorjeva je na kratko omenila tudi reševanje vprašanja nekdanje Ljubljanske banke in povedala, da je svojemu nasledniku na položaju premiera Zoranu Milanoviću svetovala, naj se skupaj s slovenskim premierom Janezom Janšo aktivno vključi v reševanje tega vprašanja, kot sta to naredila s Pahorjem v primeru vprašanja meje.

Pahor je pristavil, da je imel proces Brdo ne samo regionalne, ampak tudi mednarodne razsežnosti, toplo so ga pozdravili tako v evropski kot mednarodni politiki. V tem okviru je potekalo tudi tristransko srečanje med Pahorjem, Kosorjevo in srbskim predsednikom Borisom Tadićem na Ptuju, ki si ga po Pahorjevih besedah prej sploh ni bilo mogoče zamisliti.

Bivši premier še vedno misli, da je proces Brdo plemenita ideja, s katero bi veljalo nadaljevati. Cilj tega procesa je, da se na podlagi izkušenj Slovenije in Hrvaške odprta vprašanja med državami poskušajo rešiti, preden se bodo tako zaostrila, kot so se v slovensko-hrvaškem primeru, je pojasnil.

Sorodne novice:

Nas bo Hrvaška Istra prehitela v razvoju?

Anketa Dela: Pahor na vrhu barometra priljubljenosti, Türk peti

Hrvati še vedno slavijo oprostitev Gotovine in Markača

Deli novico: