Avtorica raziskave o uporabi informacijske tehnologije v prvem triletju osnovne šole, Barbara Škrabar (2010), ugotavlja, da je uporaba IKT pri otrocih zelo pomembna za razvoj njihovih spretnosti, da je učenje na tak način za njih zanimivejše in pomembno za nadaljnje izobraževanje. Zaradi razvoja tehnologije se spreminjanja tudi proces izobraževanja. Računalnik kot didaktični pripomoček je bil zastavljen kot pomemben del procesa učenja, vendar se je izkazalo, da se je več uporabljal za namene razvedrila in zabave. Omogočal naj bi lažje učenje pri predmetih nižje stopnje, kjer je osnovni cilj naučiti otroka poslušnosti, branja, pisanja in govorjenja ter seveda tudi računalniške pismenosti. Raziskava avtorice Barbare Škrabar vključuje tudi učitelje; njihovo pismenost za poučevanje in interes za širjenje takih znanj. Učitelji učence usmerjajo, da ti sami poiščejo informacije in znanje. Pri tem ga spremljajo in mu pomagajo.Škrabarjeva (2010) meni, da so računalniški programi v osnovnih šolah usklajeni s cilji vzgojno-izobraževalnega dela ter da se pri tem ne sme zanemarjati osnovnih metod in načel učenja, ki je za prvo triletje pomemben del opismenjevanja otrok. Spodbuda otrok pri računalniški uporabi programov v procesu učenja je iskanje rešitev pri problemih ter načinu razmišljanja na zabaven način.

Raziskava avtorice Škrabar (2010) je prikazala rezultate na podlagi ankete, ki je bila izvedena v letu 2008 in je bila poslana na 60 šol. Odziv je bil skoraj 57 % in povprečna starost učiteljic ženskega spola je bila 36 let. Izkazalo se je, da je uporaba IKT različna in je odvisna od predmeta do predmeta. Matematika se je izkazala kot predmet, kjer ne najbolj uporabljena, in športna vzgoja kot predmet, kjer služi le za pregled športnih rezultatov. Prav tako je izpostavljen način, kje in kako se poslužujejo računalniške opreme; večina učiteljev uporablja tehnologijo v matični učilnici in šele potem v računalniški učilnici, kjer je izpostavljeno skupinsko delo z namenom sodelovanja med učenci. Učiteljem je dober pripomoček pri ponavljanju in utrjevanju učne vsebine. Uporaba IKT je za učence motivacija in predstavi snov bolj zanimivo, zato otroci postanejo bolj aktivni in se bolj angažirajo. Tako razvijejo tudi druge veščine, ki jih jih pri klasičnem načinu učenja ne bi (Škrabar, 2010).

Kljub morda uspešnem vključevanju informacijsko komunikacijske tehnologije v svet naših otrok, se poleg odvisnosti in izgube interesa za skupinske igre v naravi postavi še vprašanje fizičnega zdravja.

Matič (2012) meni, da so otroci še posebej občutljiva populacija, ki jo je potrebno posebej varovati pred sevanji. Ugotavlja, da se je potrebno zavedati nekaterih dejstev; zavedati se moramo, da otroci niso le majhni ljudje, saj je zgradba otroškega telesa drugačna od zgradbe odraslega človeka. Otroško telo vsebuje razmeroma več vlage; zato je absorpcija visokofrekvenčnega sevanja polja veliko izrazitejša kot pri odraslem človeku. Zavedati se moremo, da otroški možgani, oči, kostni mozeg ter celotno otroško telo absorbira veliko več energije sevanih visokofrekvenčnih polj kot organizem odrasle osebe. (Matič, 2012).

Prav zaradi zgoraj navedenih razlogov v določenih državah kot so Velika Britanija, Finska itd, svetujejo, da se otrokom omeji uporaba mobilnih telefonov. Zaradi vsega naštetega menijo, da bi mobilni telefoni morali biti povsem prepovedani v šolah. Za omilitev sevanje je potrebno otroke kolikor se le da zavarovati. To lahko storimo tako, da omejimo uporabo mobilnih telefonov in podobnih tehnologij z uporabo zvočnikov ali slušalk, tako da nimamo telefona tesno ob telesu (t.j. v žepu) ter da namesto pogovora raje uporabimo sporočila (Matič, 2012).

Morda je vredno omembe tudi to,da je mednarodna agencija za raziskave rakastih obolenj (International Agenci for Research on Cancer, IARC), ki deluje v Svetovni zdravstveni organizaciji (Worlds Helth Organisation, WHO), uvrstila sevanje mobilnih telefonov med "morda kancerogene za ljudi" (Matič, 2012).

Vsi podatki lahko postanejo izredno zaskrbljujoči predvsem, ko ugotovimo, da naš otrok ni več zainteresiran za igro s sovrstniki, saj je raje doma, za televizijskim ali računalniškim zaslonom. Tudi podatki Statističnega urada Republike Slovnije so zaskrbljujoči; zadnja statistična novica na temo otrok in uporabe IKT je iz ''Tedna otroka 2012''. Med prebivalci Slovenije je 17 % otrok (mladoletnih oseb). Skoraj 99 % otrok, starih 10 ali več let, redno uporablja računalnik, le malo manj jih redno uporablja internet. Otroci neformalno pridobivajo znanje za uporabo računalnika in interneta. Pri tem jim pomagajo tako sorodniki kot prijatelji (sovrstniki), ali pa do njega pridejo samostojno, s praktičnim delom ter v šoli. Internet najpogosteje uporabljajo predvsem za:

- pošiljanje in prejemanje elektronske pošte,

- za sodelovanje v družabnih omrežjih in

- za pridobivanje znanja v spletnih enciklopedijah.

Več kot 95 % otrok (starih do 18 let) ima že mobilni telefon. SURS(a)

Že leta 2008 pa je SURS objavil novico ''12 februar - dan varne rabe interneta''.

Med rednimi uporabniki interneta v Sloveniji so najštevilnejši otroci, stari med 10 in 15 let; od teh je kar 90 % rednih uporabnikov interneta. 62 % jih internet uporabljajo zaradi elektronske pošte, 65 % jih obiskuje različne forume in bloge, 74 % pa igra in prenaša spletne igrice, filme, glasbo. 79 % teh otrok je iskalo druge informacije, 45 % teh otrok pa je s pomočjo interneta pridobivalo nova znanja in definicije. Podatki kažejo, da bi 41 % otrok, starih med 10 in 15 let, internet želelo uporabljati še pogosteje. Med posamezniki, starimi med 16 in 24 let, in med posamezniki, starimi med 25 in 34 let, je takih le 22 %.

Računalnik postaja čedalje bolj nepogrešljiv del našega življenja. Internet potrebujemo za izobraževanje, informacije, zabavo in družbene stike. Vse prav, dokler realnega življenja ne zamenjamo z virtualnim. Zavedamo se, da živimo v informacijsko komunikacijski družbi, kjer je velikega pomena integriranost in povezanost posameznikov. Otroci, za razliko od njihovih staršev in dedkov, so se rodili v  družbi, kjer je tehnologija v razcvetu. Povsem razumljivo je, da so današnje generacije otrok veliko bolj navezane na različne tehnologije, kot so bili njihovi starši v istem starostnem obdobju. To samo po sebi ni težava, težava postane obsedenost oziroma odvisnost otrok od IKT. Do tega še posebej izredno hitro pride, ko starši niso dovolj prisotni v otrokovem življenju in skupnem preživljanju časa.

- Douglas A. Gentile, Pediatricsforparents. http://www.pedsforparents.com/articles/

- Škrabar B. 2010. Zbornik 7.festivala raziskovanja ekonomije in managamenta: Uporaba informacijske tehnologije v prvem triletju osnovne šole. Fakulteta za managament Koper. http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/094.pdf (18.4.2014).

-ZlatkoMatič,2012. Najranljivejši otroci. http://www.mojmikro.si/mreza/na_sledi/najranljivejsi_so_otroci (31.5.2014)

- Barica Razpotnik, 2012, Teden otroka 2012, SURS (12. 05. 2014)

- Gregor Zupan, 2008, Varna raba interneta, SURS (12. 5. 2014)