Z Giordanovega trga se lahko mimo cerkvice sv. Justa iz konca 17. stoletja sprehodimo v Kreljevo ulico, kjer stoji več stavb s tipičnimi baročnimi potezami. Med temi najbolj izstopa palača Gravisi-Tiepolo. Nase opozarja s simetrično zasnovanim, vendar nedokončanim pročeljem, odlikuje pa jo tudi značilna zgrajenost arhitekture z vsemi reprezentančnimi značilnostmi, ki so ključnega pomena za njeno izjemnost.

Po izročilu naj bi najprej pripadala ugledni koprski družini Vida, iz katere so izhajali priznani pravniki, vikarji in literati. Palača je v drugi polovici 17. stoletja z Domenicom Tiepolom prešla v last te ugledne družine, ki se je kasneje sorodstveno povezala z Gravisiji. Lastništvo v kasnejšem času pripisujejo tudi družini Baseggio, v novejše času pa se je zanjo udomačilo ime borilnica, kar nam tudi pove, za kaj so jo uporabljali. Po ustnem izročilu naj bi namreč palačo uporabljali za mečevanje.

Le dočakala boljše čase

"V njej je dvonivojska dvorana, kjer so se še v začetku prejšnjega stoletja odvijale kulturne in športne prireditve, na primer sabljanje plemičev. Palača je imela njenemu visokemu statusu primerno dodelano zunanjost. Tej kamniti ograji na balkonu pravimo balistrada. Je ročno izdelana iz masivnega kamna, ki ima dolgo življenjsko dobo. Kakšna bo usoda hiše, ne vemo. V drugih državah pred takimi hišami najdeš turiste iz celega sveta, ki pridejo občudovat kulturno dediščino arhitekture. Take objekte je treba obnoviti, jim dati neke vsebine in postanejo dobičkonosni. Tega se pri nas še učimo," je pred dvema letoma o tej stavbi vedel povedati poznavalec arhitekture obmorskih mest Valter Pikl, ko je popeljal na ogled skupine dijakov v času, ko se je v Kopru odvijal kulturni maraton.

Z njeno celovito obnovo pod okriljem projekta Shared Culture bo v njej zaživel Meduniverzitetni center za beneško-istrsko zgodovino in kulturno dediščino Kopra.

V bližini Kreljeve ulice se nahaja Martinčev trg, ki so ga leta 1983 iz nekdanjega telovadniškega trga poimenovali po prvem ravnatelju Slovenske gimnazije v Kopru, Petru Martincu. Vzhodni rob trga zapira gotska cerkev Sv. Frančiška z nekdanjim samostanskim kompleksom. Tu je koprska občina v 19. stoletju sprva želela urediti skladišče orožja, kasneje pa so ga prepustili moškemu učiteljišču, kjer so preuredili dele stavb v telovadnico. V delu je sedaj sedež Gimnazije Koper. 

Zanimivost: Pod Koprom je cel niz rovov, izhod iz njih je nekje v centru Luke Koper. Ko so pred leti urejevali infrastrukturo za pristaniške potrebe, so nanje naleteli v bližini nekdanje tovarne Delanglade. Rovi so speljani tudi med cerkvami in samostani. Eden od rovov je med stolnico in cerkvijo Sv. Ane. Ko so ga pred desetletji po dolgem času  odprli, naj bi v njem našli okostja novorojenčkov. 

Sorodne vsebine:

Slovar, težak 150.000 evrov

Srednja tehniška šola v znamenju starodobnikov 

Luka Juri: Muzej odpiramo kot družabni prostor