Državljanska vojna v Gvatemali se je začela leta 1960 in je trajala 36 let, v njej pa je umrlo ali so pogrešani okoli 200.000 ljudi. Rios Montt je bil na čelu države v letih 1982 in 1983, v tem času pa so se zgodili najhujši zločini.

86-letni nekdanji diktator je dobil 50 let zapora za genocid in 30 let za vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rios Montt, ki je ves čas trdil, da je nedolžen, je po razsodbi sojenje označil za "politični šov" ter napovedal, da se bo na razsodbo pritožil.

Na sojenju je pričalo več kot sto preživelih Indijancev, med njimi številne ženske, ki so povedale, da so jih vojaki skupinsko posiljevali.

Proces proti nekdanjemu diktatorju je sicer razdelil gvatemalsko javnost. Številni so namreč prepričani, da so se med državljansko vojno res dogajale kršitve človekovih pravic, ne verjamejo pa, da se je zgodil genocid.

Razsodba že velja za zgodovinsko, saj je to prvič doslej, da je bil kakšen latinskoameriški voditelj obsojen zaradi genocida.

Več iz rubrike Kronika:

Voznik, ki je povozil mlado Izolanko vendarle v priporu

Divji prašič "vstopil" v stanovanje starke

Tožilstvo proti Berlusconiju vložilo novo obtožnico