Drugo največje gospodarstvo na svetu so letošnje poletje prizadele rekordne temperature, suša in poplave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Posebej slabo jo je odnesel jug države, kjer so visoke temperature trajale najdlje, odkar so pred 60 leti začeli izvajati meritve, in kjer je bilo dežja bore malo, je objavilo kitajsko kmetijsko ministrstvo.

V Pekingu so zato v torek pozvali k varčevanju "z vsako enoto vode", da se zaščiti pridelek. "Hiter razvoj suše, povezane z visokimi temperaturami in toplotno škodo, je resno ogrozil pridelavo jesenskih pridelkov," so zapisali v izjavi.

Kitajska proizvede več kot 95 odstotkov riža, pšenice in koruze, ki jih porabi, zmanjšan pridelek pa bi za najbolj poseljeno državo pomenil povečane potrebe po uvozu živil. To bi vneslo dodaten pritisk na svetovno dobavno prehransko verigo, ki je v težavah že zaradi konflikta v Ukrajini.

Temperature nad 45 stopinjami Celzija so mnoge kitajske province prisilile k omejevanju porabe električne energije. Poraba je namreč v mestih velika, posebej zaradi klimatskih naprav. Velemesta, kot sta Šanghaj in Chongqing, so ugasnila zunanjo dekorativno osvetljavo, v provinci Sečuan pa so zaradi znižanja ravni vode v ključnih hidroelektrarnah, kar je ustavilo proizvodnjo elektrike, brez te ostali tudi v industriji.

Pretok vode izjemno pomembne kitajske reke Jangce, sicer tretje največje na svetu, je v njenem glavnem delu približno 50 odstotkov manjši od povprečja v zadnjih petih letih, je prejšnji teden poročal državni medij China News Service.

V ponedeljek pa je bilo z območja Chongqinga, kjer je zagorelo na več koncih, evakuiranih 1500 ljudi, piše kitajska državna tiskovna agencija Xinhua.

BONUS VIDEO: Kaj premore nova avtobusna postaja v Kopru?

Kitajska je po navedbah AFP doslej zabeležila tri druge primere ekstremne vročine v tem stoletju: v letih 2003, 2013 in 2017. Časovni razmak med njimi je vse krajši, opozarja stroka.