Današnja predstavitev, ki so jo gostili na sedežu Regionalnega razvojnega centra (RRC) Koper, je sicer ena od aktivnosti v čezmejnem projektu PUT-UP Istre, ki se bo iztekel maja. Projekt se izvaja v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška 2007-2013 in ima za cilj pripravo skupne vizije uravnoteženega razvoja obmejnega prostora ter oblikovanje skupnih usmeritev za urejanje prostora. V 679.000 evrov vrednem projektu (85 odstotkov sredstev predstavljajo nepovratna evropska sredstva) na slovenski strani sodelujejo Mestna občina Koper, Regionalni razvojni center Koper in Univerza v Ljubljani.

Hrvaški sociolog Vladimir Lay je ugotavljal, da v Slovenski Istri ni skupnega koncepta razvoja, hrvaškemu delu pa pomaga dejstvo, da Istrska županija nastopa kot enoten subjekt. Priobalni pas na obeh straneh meje predstavlja središče, notranjost pa neke vrste periferijo. Nedavna anketa je pokazala, da prebivalci obeh območij med poglavitnimi težavami zaznavajo visoko stopnjo brezposelnosti, slab javni prevoz v kombinaciji s pomanjkljivimi prometnimi povezavami ter turizem, ki je hkrati prednost in tudi ovira, v kolikor je to edina gospodarska panoga.

Arhitekt Darko Martinec pa je ob skoraj popolni izčrpanosti priobalnega pasu izpostavil možnosti, kako bi izkoristili zaledje, denimo za razvoj kmetijstva.

Za razliko od Hrvaške manjka regionalni nivo

Špela Hudnik z ljubljanske fakultete za arhitekturo je ob robu razprave izpostavila še pereč nepremičninski problem, saj tako stanovanjski objekti kot kmetijska zemljišča zaradi raznih špekulacij ne služijo več svojemu prvotnemu namenu. Razrešitev tega vprašanja bi po njenem lahko predstavljal velik potencial za razvoj celotne regije, tudi zaledja. S tem bi lahko pospešili turistično in siceršnjo povezavo med obalo in zaledjem.

Tudi sicer istrski prostor, ki je zaradi nerazvitosti v preteklosti ohranil svojstveno podobo in značilno krajino, po njenih besedah nudi široko paleto možnosti razvoja in tudi mednarodnega povezovanja. Težavo pri teh načrtih med drugim predstavlja dejstvo, da se politika marsikdaj sploh ne zaveda konkretnih problemov na lokalni ravni, dodaja Hudnikova. Pri tem na slovenski strani mej za razliko od Hrvaške manjka regionalni nivo. "Tukaj se pogovarjamo na nivoju občin, ki se še same ne morejo uskladiti za neke določene stvari," ugotavlja, medtem ko onstran meje županija lahko veliko bolj konsistentno izpelje določene projekte.