Kdor dela z besedili, najsi jih sam ustvarja, popravlja, prevaja ali pa samo bere, slej ko prej naleti na jezikovne napake. Včasih ve, kako bi jih bilo treba popraviti, včasih pa se še sam vpraša, kaj je sploh "prav". Kam pogledati? V Slovar slovenskega knjižnega jezika? Pravopis? Slovnico? Ni jih malo (in priznajte, tudi sami ste najbrž med njimi), ki jih že obseg teh zapletenih pravil in predpisov glede rabe jezika odbije, nemalokrat pa tudi zmede, namesto da bi dilemo razrešil.

Aleksandra Kocmut, avtorica Pravipisa, zbirke pogostih jezikovnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih, priznava. Slovenski jezik ima več izjem kot hudič mladih in pravila so bolj zapletena kot pašta šuta. Ugotavlja tudi, da pri sledenju normi v jeziku pogosto ni prave konsistence, zato se ne čudi, da je ob toliko izjemah in zapletenih pravilih pri ljudeh (še posebej pri mladih) vzniknilo malone sovraštvo do pravil in jezikovnih predpisov. Na žalost to za seboj potegne tudi neznanje in nepravilno rabo.

Tudi sama se je pri svojem delu nemalokrat znašla v jezikovni godlji. Ne le, da je med pravili v pravopisu naletela na nedorečenosti, temveč včasih sploh ni našla odgovorov. Vsa vprašanja, ki so se ji skozi leta porajala ali ki so ji jih pošiljali prevajalci, avtorji besedil in uredniki, je skupaj s svojimi rešitvami in izkušnjami zbirala v zvežčič. Ker pa verjame v to, da mora dober lektor svoje znanje vselej deliti z drugimi, je v sodelovanju z založbo Modrijan izdala Pravipis – presek jezikovnih kavljev in najpogostejših napak, ki delajo težave ljudem, ki se poklicno ali ljubiteljsko pogosto ukvarjajo z jezikom.

Najboljše pri Pravipisu je, da celotna zbirka pogostih napak temelji na primerih, kar uporabniki zelo cenijo. In to ne najpreprostejših primerih, pri katerih vzkliknemo: "Ah, saj to že vem!" Pravipis opozarja tudi na tiste napake, ki jih pogosto ne opazimo. V njem je na primer razloženo, kdaj se piše vejica pred pred "in" ter pred "ali". In seveda, da "pred ki, ko, ker, da, če vejica skače" ni ravno v kamen vklesano pravilo.

V sredo, 15. maja, je avtorica svojo knjigo predstavila v polni predavalnici Fakultete za humanistične študije v Kopru. Za začetek je pojasnila, kdo so pravzaprav lektorji. To so strokovnjaki, ki v praksi obvladajo vse ravni jezika. Pozorni so tudi na pomenske napake in dobesedne prevode. Biti morajo izjemno bralno razgledani, iskati odgovore na jezikovne dileme in hkrati svoje znanje deliti z drugimi. 

Prisotni smo se nasmejali ob humornih primerih napak, s kakršnimi se lektorji srečujejo, pa tudi ob nekaterih trših orehih. Na primer, ali ste vedeli, da sta se mleko in meso podražili? Ne, nista se podražila. Mleko in meso sta samostalnika srednjega spola. In prav tako, kot sta se dve okni odprli in dve sonci ugasnili, sta se tudi mleko in meso podražili. Zanimivo, kajne? Včasih celo pravilno zveni narobe. Z Aleksandro Kocmut smo pokramljali o tem, zakaj sploh potrebujemo lektorje, katere napake največkrat delamo Primorci in kdaj lahko pričakujemo novi pravopis.

Ga. Kocmut, zakaj pravzaprav potrebujemo lektorje?

Ker premalo beremo in ker se že v šoli premalo naučimo. Ker nimamo pravega odnosa do materinščine, temveč se nam zdi, da tako in tako "vse znamo". Ker niti univerzitetna izobrazba, celo študij slovenistike, ni zagotovilo, da bomo obvladali pravopis in slovnico. To hkrati pomeni, da ni vsak, ki dokonča ta študij, že kar lektor, tako kot ni nekdo, ki konča študij splošne medicine, že kar kirurg, če malo karikiram. Potrebna je "specializacija". 

Bralci blogov na rtvslo MMC portalu lahko prebirajo tudi vašega. Objavljate tudi tam kakšna jezikovna vprašanja in odgovore?

Na svojem blogu objavljam predvsem poezijo. V sodelovanju s podjetjem Amebis pa približno dvakrat mesečno pripravim slovnični nasvet.

Ali poznajo tudi drugi jeziki (v drugih državah) lektorje ali smo Slovenci pri tem skoraj nekakšna izjema? Kaj to pove o jeziku?

S tem nisem natančno seznanjena. Iz raznih zahval, ki jih tuji avtorji dodajo v svoje knjige, pa je razbrati, da ima to vlogo večinoma kar urednik; ta poleg uredniških popravkov (ki obsegajo slog, vsebino ipd.) iz besedila "počisti" tudi slovnične napake (pred kratkim sem npr. brala zahvalo, v kateri se je avtor zahvalil urednici za popravljanje napačnih nedoločnikov). Sama menim, da je npr. angleški jezik manj "zakompliciran" kot slovenski. Obstajajo pa, tako vsaj trdijo poznavalci, jeziki, ki so še težji od našega, tako da je slovenščina najbrž nekje na sredini.

Pravipis postaja vedno bolj priljubljen med vsemi, ki imajo opravka s pisano besedo, od učiteljev, dijakov, študentov, novinarjev do lektorjev in pisateljev. Pravzaprav je prišel ravno pravi čas, saj že vrsto let čakamo nov Pravopis. Mislite, da ga bomo še dolgo čakali in ali bo lahko razrešil nekatere dileme, ki še danes niso razjasnjene in nikjer opredeljene? Lahko navedete nekaj takih dilem?

Za leto 2015 je obljubljen novi slovarski del pravopisa, ne pa tudi pravila. Bojim se, da bomo na ta še dolgo čakali. Dilem, ki jih dosedanje jezikovno gradivo bodisi sploh ne zajema bodisi so pomanjkljivo ali neprepričljivo obravnavane, je ogromno; na nekatere opozarja moj Pravipis (podpoglavja Razmislek o ...), še več jih nanizajo Lenarčič v Popravopisu ter Dobrovoljčeva in Jakopova v Sodobnem pravopisnem priročniku med normo in predpisom. Prevajalcem in lektorjem pogosto delajo sive lase tuja lastna imena, že njihov zapis (do kakšne mere, če sploh, zapis sloveniti), kaj šele pregibanje (sklanjanje, svojina): že pri angleških imenih se porajajo dvomi npr. pri nemem -h (Sarah – je ničta sklanjatev res smiselna, če vemo, da se to izgovarja Sara? In kaj šele svojina, Sarahin?). Neopredeljena je tudi vejica za dvodelnim pomišljajem; število v povezavi z ločnimi vezniki; vejice v vezniškem nizu itd.

Na predstavitvi ste dejali, da je vejica pogosto še najmanjši problem v besedilih, čeprav ljudje o lektorjih velikokrat mislijo, da popravljajo "samo tistih nekaj vejic". S čim imamo Slovenci največ težav pri pisanju besedil? Katere so najpogostejše napake, ki jih počnejo Primorci?

Težav je cel kup. Sklanjanje (posebej lahko izpostavim napačni tožilnik v zanikanih stavkih – npr. Ni mogel ujeti zajčke – in tudi v nekaterih drugih primerih, težave nam dela tudi mestnik v moškem spolu, ki ga radi okrasimo z napačno končnico -u, ne ločimo med čem in čim, kaj in kar itd.), raba osebnih in svojilnih namesto povratnih osebnih in povratnih svojilnih zaimkov (npr. S takim vedenjem škoduje predvsem njemu samemu. Spoznala sem fanta mojih sanj.), naklonski glagoli: ne ločimo med moram in morem; tu je še v zadnjem času zelo priljubljen pogovorni "rabim" namesto moram/ni mi treba, ki pa ga v želji, da bi ga zapisali pravilno knjižno, (povsem narobe) nadomeščamo s "potrebujem", ne ločimo med mestovnimi in ciljnostnimi prislovi (Vstopil je notri. Sedela je gor. Od nekje se sliši glasba.).

O stičnosti in nestičnosti nimamo pojma. Prihaja do absurdnih primerov, da profesor na univerzi pohodi lektorja in pravopis ter od kandidata zahteva, da v strokovni nalogi uporablja d.o.o. brez presledkov (in tudi brez vejic, ki bi morali d. o. o. oklepati, saj gre za dostavek). Zelo slabo je poznavanje vezaja in pomišljaja (mnogi sploh ne vedo, da sta to različni ločili tako po obliki kot po pomenu, rabi in /ne/stičnosti), da o "banalnih" vejicah ne govorim.

Za Primorce (a vendar tudi širše po Sloveniji) je značilna napačna dvojina (pred dvemi leti; z obemi puncami; moški in ženska, ki jih ne poznam ...), morda še prihodnjik "bom bil" (ki pa se spet pojavlja tudi drugod, in to celo v lektoriranih besedilih, zlasti "razstavljen" – v Pravipisu imate tak tipični primer).

In za konec še: kje je mogoče dobiti Pravipis in kakšna je njegova cena?

Pravipis je mogoče naročiti preko spleta (http://www.modrijan.si/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/vzgoja-in-izobrazevanje/Pravipis), kupite ga lahko tudi v Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva 27, Ljubljana) ali v drugih knjigarnah (kjer ga za vas, če ga nimajo na zalogi, tudi naročijo). Stane 19,90 €.

Sorodne vsebine:

FOTO: Izdelali so svojo prvo čokolado!

V Lipici bodo obeležili 433. rojstni dan lipicanca

Pripravite se na poletje velikih koncertov