"Pri tem se poslužujejo različnih nepoštenih prijemov in praks, med katerimi so tudi takšni, ki zavajajo glede zagroženih sankcij ali skladnosti svojih rešitev, zahteve zakonodaje pa sprevrženo označujejo za plenilske," je v sporočilu za javnost danes zapisala Nataša Pirc Musar.

Vsem upravljavcem spletnih strani zato svetuje, naj ne nasedajo "pompoznim in zavajajočim ponudbam in naj se pred odločitvijo za zunanje ponudnike ustrezno informirajo o dejanskih zahtevah zakonodaje ter trezno ocenijo, ali je ponudnik zaupanja vreden ali pa gre zgolj za takšnega, ki želi pridobiti stranke z nepoštenimi prijemi".

Kot poudarja, je mogoče skladnost določene implementacije potrditi samo v inšpekcijskem postopku. "Glede sankcij pojasnjujemo, da pooblaščenec kot prekrškovni organ lahko izreče le globo v najnižjem predpisanem znesku, višje pa lahko odredi le sodišče," je zapisala.

Prav tako je od okoliščin posameznega primera odvisno, ali bo dejansko izrečena globa, saj se pod pogoji, ki jih določa zakon o prekrških, lahko določi tudi opomin ali opozorilo, pravi Pirc Musarjeva.

Spremenjeni zakon o elektronskih komunikacijah namreč določa, da morajo upravljavci spletnih strani uporabnike seznaniti o uporabi spletnih piškotkov, določenih vrst piškotkov pa sploh ne smejo uporabljati brez ustreznega soglasja uporabnika. V primeru kršitve zakon določa najnižjo globo 1000 evrov, če gre za srednje ali veliko podjetje, in najnižjo globo 200 evrov, če gre za manjše podjetje, samostojnega podjetnika ali posameznika.

Informacijska pooblaščenka še dodaja, da so glede na veliko število vprašanj glede sprememb na tem področju že izdali smernice in dodatna pojasnila, poleg tega pa so na spletni strani objavili tudi odgovore na najpogostejša vprašanja s področja spletnih piškotkov.

Več iz rubrike Družba:

Na pošto drugi izračuni dohodnine

Prodali 1200 steklenic iz vinske kleti Elizejske palače

Debeli Rtič dobiva enega največjih hostlov v Evropi