V torek, 30. oktobra 2012, je v prostorih e-Kavarne PINA v Kopru potekala okrogla miza na temo "Internet, družbeno-socialna omrežja ter njihov vpliv na današnjo družbo". Internet je postal pomemben dejavnik sodobne družbe. Posebej mladi na spletu preživijo veliko časa ter na družbeno-socialnih omrežjih skorajda pozabljajo na fizične stike med ljudmi. Na zanimivi okrogli mizi so sodelovali doc. dr. Sandra Bašič Hrvatin, profesorica na Fakulteti za humanistične študije Koper, kjer vodi katedro za medijske študije, doc. dr. Blaž Lenarčič, asistent z doktoratom na UP ZRS in docent na UP FHŠ in diplomirani novinar Domen Savič, asistent na katedri za medijske študije in znan tviteraš.
Ne klik, premaknit bo treba rit!
Druženje se je preselilo v virtualni prostor. Na okrogli mizi so se strokovnjaki iz tega področja pogovorili o novodobnih informacijskih tehnologijah in ugotovili njihov vpliv na posameznika ter posledično na celotno družbo.
"Poznamo veliko družbenih omrežij, od facebooka, twitterja do youtuba in drugih. Nekateri imajo elemente virtualne skupnosti, drugi pa ne. Če se razvije občutek skupnosti, ko imajo ljudje nek občutek pripadnosti, recipročnosti, potem to so virtualne skupnosti," je uvodoma povedal Lenarčič.
"To je nek korak v evoluciji, najprej je bila skupnost od vrat do vrat, kasneje je bila od kraja do kraja, sedaj pa je od osebe do osebe, ko fizična oddaljenost ni več tako pomembna," je še dodal.
Sandra Bašič Hrvatin je razložila, da so socialna omrežja tudi imela velik vpliv na medije, saj so jim po eni strani odvzele del moči, saj informacije lahko sedaj sprejmejo tudi po drugih nekonvencionalnih kanalih. Vendar si napačno razlagamo, da so nekatere sedanje revolucije bile podžgane ali sprožene preko družabnih omrežij. "Egipčani so na trgu v Tahrirju branili svojo demokracijo z živimi telesi in jo branijo še sedaj, čeprav niso več pod lučmi televizijskih kamer," je povedala strokovnjakinja s področja medijev.
Še vedno izrazit individualizem
Pri tem je tudi težava skupnosti, saj se povečinoma preko tovrstnih družbenih omrežij oblikujejo šibke socialne vezi. To je bilo opazno tudi pri protestu proti ACTI, ki je bil sorazmerno bolj uspešen kot drugi v tem času v Sloveniji, ker se je dotikal posameznika oziroma je posameznik hitreje prepoznal, da so ogroženi njegovi interesi in pravice. Po drugi strani imamo uspešne akcije na Hrvaškem, ko je skupnost prispevala k zbiranju denarja za poplačilo kazni za tistega, ki je sprožil protivladne proteste na facebooku. V Sloveniji se je preko facebooka na proteste prijavilo več ljudi, fizično pa jih je prišla le peščica.
"Internet imamo sicer že 20 let, ampak utegne imeti še velike posledice na demokracijo. Ljudem, ki želijo spremeniti današnjo družbo je veliko v pomoč," je še razložila.
Internet je instrument, ki ga moramo znati uporabljati
"Eden največjih motivov zakaj gre medijska hiša na internet je zaradi tega, ker bo imela več prostora za oglase. To ni le pri spletnih medijih, tudi pri blogih in twitterju je tendenca, da se informacija čim bolj skrči, namesto da bi dali uporabniku še več informacij, saj na spletu dejansko nisi omejen z dolžino," je sprva povedal Savić.
Pri medijih obstaja veliko filtracije informacij in nektare pomembne sploh ne pridejo do uporabnika ali pa pridejo na tako zmanipuliran način, da ne ustrezajo realnemu opisu dogodkov. "Glede tega je opazovanje družabnih omrežij zanimivo, saj daje možnosti uporaniku primerjave informacij in lahko samo kritično oceni realno stanje," je še razložil vrednost spremljanje twitterja z medijskega vidika.
Kasneje so spregovorili tudi o socioloških vidikih družbenih omrežij in o tem, da velikokrat ne poznamo niti sosedu v bloku ali hiši v kateri živimo. Bašić Hvratinova je še omenila, da v kolikor bo prišlo do revolucij se bodo te dogajale v fizičnem svetu in bo skoraj neizogibno pravice izboriti tudi fizično.