Skupina društev in gibanj Državljani proti razprodaji je danes v Ljubljani organizirala še eno v vrsti javnih razprav na temo privatizacije podjetij v lasti države. Sklepi vseh tribun so, da je treba bolj pozorno in hitreje definirati upravljalske modele v podjetjih v lasti državljanov, vlado tudi pozivajo, naj postopke privatizacije ustavi.
Nasprotniki privatizacije zahtevajo ustavitev prodaj
Organizatorji razprave postopkom privatizacije slovenskih podjetij nasprotujejo. "Kriza je sprožila razprodajni stampedo in danes imamo v Sloveniji zelo drastično stanje," je dejal član skupnosti Državljani proti razprodaji Emil Pintar.
Prodali smo polovico farmacije, pomemben del bank in še številnih drugih panog. Če se bo to nadaljevalo, bo v zelo kratkem času od 100 največjih slovenskih podjetij ostala v domači lasti manj kot tretjina. Tu se pojavi vprašanje suverenosti, je Pintar pojasnil odločitev za naslov današnje razprave - to je Privatizacija in suverenost države.
Prodaja ali boljše upravljanje?
"Prepričani smo da našega skupnega premoženja ni treba prodajati, ampak samo kakovostno in dobro upravljati," je dejal Pintar. Od vlade zato zahtevajo, da se prednostno posveti spremembi upravljanja. Zagotovi naj transparentno upravljanje in javni nadzor, začenši pri Slovenskem državnem holdingu in Družbi za upravljanje terjatev bank, je zahteval.
Vlada ima ambicijo, da pripravi strategijo ne le ne privatizacije podjetij v državni lasti, pač pa tudi upravljanja kapitalskih deležev države, je zagotovil državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja.
Predstavil je, kako poteka priprava strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Cilj je povečati učinkovitost upravljanja državnih podjetij, je dejal in dodal, da si želijo donos na kapitalske deleže v lasti države z 2,89 odstotka, kolikor so v povprečju znašali leta 2013, v treh letih podvojiti na 6,5 odstotka. "Do leta 2016 so te projekcije nekoliko ambiciozne, a so realne," je dejal.
"Tuji kapital ne rešuje proračunskih težav"
Strategija bo zajela 107 podjetij, od katerih jih je 15 sredi postopka prodaje, ostane torej 92 podjetij, za katera se je treba po Dragonjevih besedah odločiti, kje bo država ohranila lastniške deleže in katera lahko proda.
Ekonomist Jože Mencinger je poudaril, da organizatorji razprave ne nasprotujejo privatizaciji, pač pa razprodaji. Zavrnil je vse klasične argumente za privatizacijo, tudi tistega, da proračun potrebuje denar. "Denar ni problem. Slovenija se je dovolj zadolžila, da pokrije proračunske primanjkljaje v prihodnjih dveh letih," je dejal.
Sociolog in politolog Rudi Rizman privatizaciji nasprotuje, ker je potisnjena v neoliberalno doktrino, od katere po njegovih besedah ni mogoče veliko pričakovati. Profesor na Univerzi na Dunaju Joachim Becker pa je menil, da tuji zasebni kapital ne rešuje proračunskih težav.
Je res vseeno kdo je lastnik naših podjetij?
Slovence strižejo oz. se strižemo kar sami, je temo razprave ponazoril vodja odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan Matjaž Gams. "Marsikdo, ki nam prodaja mite, izgleda kot ovčka, v resnici pa je čisto drugačen," je dejal stoječ pod fotografijo volka.
Gams je ogorčen, ko sliši izjave, da je vseeno, kdo je lastnik naših podjetij. "Prekoračili smo zdravo pamet. Kolikor imaš, toliko veljaš," je opozoril in vprašal, ali je torej tudi vseeno, ali si živ ali mrtev, ali si zdrav ali bolan.
To je edini način da se Slovenija spremeni. Druga opcija bi bila, da gremo redno na ulico za vsako afero vendar smo slovenčki in kot taki imamo raje proteste iz kauča.
Mar bi sedaj mi kupovali Hrvaške,Srbske,Slovaške......firme.Ne,sedaj oni kupujejo naše firme,a bili so 50 let za nami.