Raziskovalci društva Morigenos so sodelovali v doslej najbolj podrobni raziskavi genetske strukture delfinov v Sredozemlju, ki je pokazala, da se delfini iz slovenskega morja – te društvo preučuje že 13 let – genetsko najbolj razlikujejo od vseh ostalih v Jadranskem morju.
Naši delfini so tudi genetsko nekaj posebnega
Z uporabo molekularnih metod so genetiki in biologi ugotavljali sorodstvene povezave med populacijami velikih pliskavk v Sredozemlju ter dejavnike in procese, ki vplivajo na njihovo genetsko strukturo in geografsko razširjenost. Pri najobsežnejši in podrobni raziskavi te vrste delfinov v Sredozemlju so v analizo DNK vključili 194 vzorcev tkiv velikih pliskavk, zbranih med leti 1992 in 2011 v Jadranskem, Tirenskem, Jonskem, Egejskem in Levantskem morju, med drugim tudi tistih iz Slovenije.
Dobili so zanimive rezultate, ki kažejo na to, da so velike pliskavke območje Sredozemlja naselile po zadnji ledeni dobi, torej pred približno 18 tisoč leti. Novo odkritje je tudi to, da je v Sredozemlju poleg »obalnega« prisoten tudi "pelaški" oziroma "odprtomorski" tip velike pliskavke. Za nas pa so najbolj zanimivi izsledki, ki kažejo, da so »naši« delfini edinstveni v primerjavi z ostalimi lokalnimi populacijami v Jadranskem morju. "Že s tega vidika je populacijo ob slovenski obali izredno pomembno ohranjati," poudarjajo v društvu Morigenos, ki je prispevalo vzorce delfinov iz slovenskega morja.
"Naši so toliko drugačni, da je to statistično potrjeno," razlaga Tilen Genov, predsednik društva in dodaja, da je raziskava pomembna z več vidikov. Z znansvtenega, ker razkriva, kdaj so se te vrste delfinov naselile v Sredozemlju, z vidika varstva narave pa, ker imamo v Jadranu več vrst, a če jih želimo ohraniti, je potrebna genetska variabilnost. Prav naši delfini pa so svoja linija in niso le delček Jadranske populacije.
Sam delas proti naukom Jezusa.