V obalnih občinah je oktobra po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije slaba polovica od skupno 21.926 upokojencev prejela pokojnino, enako ali nižjo od povprečne bruto pokojnine. Ta je v oktobru znašala 566 evrov. Prag revščine je pri nas 600 evrov mesečno na posameznika.

Revščina se bo povečala

Kmalu bo v revščino vstopil še večji del upokojencev, napovedujejo v Socialni zbornici Slovenije. Spremembe v socialni zakonodaji pa po opažanjih obalnih centrov za socialno delo že vplivajo na socialni položaj starejših.

"Večina upokojencev, ki so bili do 1. januarja prejemniki državne pokojnine in varstvenega dodatka, je sedaj brez lastnega dohodka," ugotavljajo na Centru za socialno delo Izola

Ker sodi varstveni dodatek podobno kot denarna socialna pomoč med prejemke, ki se upoštevajo pri dedovanju, se starejši iz strahu, da bi zaradi obremenitve premoženja prikrajšali svoje otroke, dodatku v veliki meri odpovedujejo. Ob tem pa se je marsikdo že z njim le stežka prebijal iz meseca v mesec, še dodajajo na centru.

Število vlog za pomoč se je podvojilo

Na koprskem centru za socialno delo so od začetka leta prejeli za polovico več vlog za denarno socialno pomoč kot v enakem obdobju lani. Odobrili so jih 3098, poleg tega pa še 1103 vloge za izredno denarno pomoč. Med prosilci pomoči je največ samskih brezposelnih oseb, družin, kjer sta oba starša brezposelna ali kjer je zaposlen samo eden od njiju, in enostarševskih družin.

Poleg starostnikov so med najbolj ranljivimi skupinami prebivalcev po opažanjih obalnih centrov za socialno delo še družine z enim ali obema brezposelnima staršema, samske osebe brez socialne mreže, osebe z zdravstvenimi težavami in omejitvami ter družine z dijaki.

Obalno-kraško regijo so letos sicer zaznamovali stečaji gradbenih podjetij in odpuščanja. Kljub temu po mnenju ekonomista Bojana Nastava s koprske Fakultete za management ni mogoče enostavno sklepati, da bo poslabšanje gospodarskih razmer v regiji vplivalo na porast revščine.

Realno dogajanje je odvisno od gospodarstva

"Realno dogajanje je odvisno od tega, ali in kje bodo odpuščeni iskali ter našli novo zaposlitev, kakšno bo novo plačilo, kakšno je sicer finančno stanje njihovega gospodinjstva in podobno," je pojasnil. Dodaja, da se je v zadnjih mesecih povečalo število prostih delovnih mest, v Obalno-kraški regiji pa je trg dela prepleten z zaposlitvami v sosednji Italiji.

"Verjamem, da bo trg dela v regiji uspel ustrezno absorbirati omenjene presežke in da se učinek ne bo odrazil v povečanem številu družin in posameznikov pod pragom revščine," dodaja. Se bo pa po njegovem povečal obseg sive ekonomije med prebivalstvom, ki bo kot občasno delo in priložnostni zaslužek "do neke mere prevzel vlogo socialnega korektiva".