Na 23. Liffu je nagrado vodomec, za katero se je potegovalo deset filmov v sekciji Perspektive, prejel srbski film Klip režiserke Maje Miloš. Nagrada FIPRESCI je pripadla švicarskemu filmu Otrok iz zgornjega nadstropja Ursule Meier.
Na Liffu nagrada vodomec za srbski film Klip Maje Miloš
Prvenec Klip Maje Miloš je drzen, uporniški portret mlade Srbije, ki poskuša socialne probleme in brezvoljnost utopiti v seksu, drogah, glasbi in labirintu komunikacijske tehnologije.
"Film se odlikuje z globokim razumevanjem določene življenjske realnosti, iz katere je ustvarjalka črpala tudi navdih za svojo močno, suvereno filmsko govorico," je zapisala mednarodna žirija za nagrado vodomec v sestavi Goran Dević, Donatello Fumarola in Lilijana Nedič.
Nagrado FIPRESCI, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je prejel film Otrok iz zgornjega nadstropja Ursule Meier.
Gre za presunljivo zgodbo o odraščanju, ki dosledno sesuje mit Švice kot dežele, kjer se vsem cedita med in mleko. Pod elitnim smučarskim središčem, v propadajoči industrijski dolini, živita 12-letni Simon in njegova mlada, brezposelna mama, ki zahteva, de se v javnosti predstavljata kot brat in sestra. Simon ju preživlja tako, da krade drago smučarko opremo in jo preprodaja.
"Izvrstno odigrana in zrežirana drama o dveh plateh sodobne Evrope in njunem trčenju, z enim najbolj nepozabnih koncev nedavne filmske zgodovine," je zapisala žirija v sestavi Katharina Dockhorn, Igor Harb in Marko Njegić.
Nagrada za najboljši kratki film je pripadla norveškemu filmu Tuba Atlantic v režiji Hallvarja Witza.
Žirija v sestavi Urška Kos, Lisa Neumann in Ivan Ramljak je nagrado podelila za "najbolj smešno filmsko upodobitev sovraštva do ptičev po Hitchcocku, za najbolj nerodnega angela v filmu po Clarenceu Odbodyju, ker nam je pokazal, kaj zmore največja tuba na svetu in, ne nazadnje, ker je tako zelo nespoštljiv".
Posebno omembo žirije si je prislužil tudi kratki film Francija, ki se zgodaj prebuja v režiji Hugo Chesnarda. Gre za, tako žirija, drzen koncept, ki združuje estetiko muzikala in abstraktnega gledališča s pretanjenim občutkom za muzikalnost in uporabo različnih glasbenih virov, s čimer doseže skoraj nemogoče: odpira vprašanja o socialni krivdi in solidarnosti, ne da bi ponujal odgovore, obenem pa ne zanemarja političnega pristopa, ki ga spodbuja s pesmijo in plesom.
Sorodne vsebine: