Zbor za republiko je potekal pod geslom Za Slovenijo, za vse, ki tukaj smo se zbrali, ker dobro v srcu mislimo. Vrstili so se pozivi k strpnosti in enotnosti. Udeleženci shoda - po navedbah organizatorjev se jih je zbralo okrog 12.000, po navedbah policije okoli 9000 - so s seboj prinesli slovenske in evropske zastave. S transparenti so opozarjali, da gre za državo, pozivali k srčnosti ter izražali tudi podporo predsedniku vlade Janezu Janši. Tako je v množici med drugim opaziti napis "Janez Janša, reši nam Slovenijo" in "Pomagajmo Janševi vladi".

Poudarek na domoljubju

Ob govorih je potekal tudi kulturni program, ki je izzvenel z močno domoljubno noto. Na odru na Kongresnem trgu se je zvrstilo več govorcev, med njimi predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, minister za obrambo Aleš Hojs in nekdanji predsednik DZ France Cukjati. Prek videonagovora je udeležence nagovoril tudi premier Janez Janša. Poudaril je, da je treba odločno nastopiti proti levemu fašizmu in grožnjam, nasilju ter kaosu, ki sta največja sovražnika svobode in pravičnosti.

Kot je dejal, je največji ekonomski problem države večmilijardna bančna luknja. "Tisti, ki so jo povzročili, tisti so nam ukradli državo. In to želijo početi še naprej - za vsako ceno," je izpostavil. Protivladna ofenziva pa je po njegovih besedah dobila "epske razsežnosti", ko je vlada predlagala zakon o slabi banki in za štirikrat podaljšala zastaralni rok pri kaznivih dejanjih, narejenih pri ustvarjanju bančne izgube. Kot drugi razlog za protivladno ofenzivo je Janša ocenil ustanovitev Slovenskega državnega holdinga.

Igralec Bine Matoh je prebral deklaracijo Zbora za republiko na kulturni praznik, s katero podpisniki izjavljajo, da je slovenski narod uresničil mnoge cilje, ki so se zdeli nemogoči dobri dve desetletji nazaj. Zato zahtevajo državo vseh državljanov ter preglednost gospodarskega in bančnega sistema.

Po Zboru za republiko še Vseslovenska vstaja

"Želimo živeti v državi z urejenim pravosodjem, kjer bodo zakoni veljali za vse in ne le za peščico. Pričakujemo pluralne medije in profesionalno delo novinarjev," piše v deklaraciji. Poleg tega se zavzemajo za konkurenčno državo odgovornih posameznikov, v kateri je država v službi državljanov. "Želimo sprostiti ustvarjalne sposobnosti slovenskih državljanov ter tako ujeti standarde najbolj razvitih držav. Pri tem združujemo moči vseh ljudi, ki dobro v srcu mislijo," so še zapisali v deklaracijo.

Udeleženci shoda so se nekaj minut po končanem programu razšli, nekatere so v bližini čakali tudi avtobusi. Dve uri zatem pa se je na Kongresnem trgu začela t. i. tretja vseslovenska vstaja, uperjena proti političnim elitam. Po oceni policije se je na njej zbralo okrog 20.000 ljudi. Dogajanje pa se je s Kongresnega trga kmalu preselilo na ulice prestolnice.

Protestniki so se sprehodili po Slovenski, Gosposvetski in Bleiweisovi ulici, nato pa so se po Šubičevi odpravili do Trga republike, kjer je množica vztrajala več ur. Na spremljajočem premičnem odru so jih spremljali glasbeni nastopi. Program pa se je nato z različnimi nastopajočimi in govori posameznih protestnikov na Trgu republike nadaljeval do večera.

Med številnimi govorci so bili močno zastopani tudi kulturniki, med katerimi so bili igralec in glasbenik Janez Škof, igralec Primož Bezjak, pesnik Iztok Osojnik ter igralec Andrej Rozman Roza. Govore so dopolnjevali glasbeniki, med njimi skupine Čompe, Kar češ brass band in Otroci oportunizma ter Iztok Mlakar.

"Ne bomo plačali vaše krize"

Govorniki so opozarjali, da je država last državljanov. Slišati je bilo pozive k odstopu predsednika vlade Janeza Janše in tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Protestniki pa so s transparenti in tudi glasnim vzklikanjem sporočali "Ne bomo plačali vaše krize", "Dajte prostor poštenim", "Pride čas, ko mora domoljub braniti svojo domovino" in podobno. Med sprehodom po mestu pa so ob poti, na ceste ter nekatera poslopja, tudi Banke Slovenije, lepili letake z napisom Naša last.

Organizatorji so protestnike vseskozi opozarjali, naj se ne odzivajo na provokacije, saj si v prvi vrsti želijo mirnega protesta. Z izjemo nekaj petard in manjšega incidenta, ko je skupina nekaj deset protestnikov poskušala podreti ograjo in jih je policija razgnala s solzivcem, je shod tudi minil mirno. Protestniki pa so se nekaj po 20. uri razšli.

Več iz rubrike Kultura:

Vseslovesnka vstaja se je začela tudi v Kopru

Novogoriški brezdomci v povprečju stari le okrog 30 let

Začel se je shod Zbora za republiko