Na Hrvaškem so prejšnji teden odprli javno razpravo o delovnem predlogu enotnega hrvaškega pravopisa, ki so ga pripravili na državnem Inštitutu za jezik in jezikoslovje. Uradni pravopis je bil sprejet leta 1994, v šolah in na fakultetah pa uporabljajo še šest različic pravopisa, ki so pogosto posledica ideoloških posegov v hrvaški jezik.
Na Hrvaškem pogovori o enotnem pravopisu
Direktor inštituta Željko Jozić je poudaril, da so predlog pravopisa pripravili brez pritiskov politike. Objavili so ga na spletni strani pravopis.hr.
Inštitut med drugim podpira različico "neću" namesto "ne ću" (nočem), kot tudi "greška" (napaka) namesto "grješka", čeprav dovoljuje tudi slednjo različico. Kadarkoli bo mogoče, je tujke potrebno nadomestiti s hrvaškimi besedami - "premosnica" namesto "bypass" ali "pričaonica" namesto "chatroom".
Tujke, ki so popolnoma zaživele v govornem jeziku, naj bi fonetizirali - "kapučino", "panker", "cunami", "šengenski", sicer pa bi tuje besede pisali v izvirni obliki, kot so "pizza", "paparazzo", "sommelier"...
Tudi imena oseb in večine mest in držav naj bi pisali v izvirni obliki - Pablo Picasso, Luxembourg, Mississipi... Sicer pa predlagajo prilagajanje zapisa imen iz jezikov, ki ne uporabljajo latinice - Mao Ce Tung, Bašar al Asad, Moše Kacav...
Nekateri jezikoslovci so že izrazili dvom v uspešnost dogovora, ker je politizacija hrvaškega jezika v zadnjih dveh desetletjih krepko zastrupila področje jezikoslovja in se zdijo razlike med strokovnjaki nepremostljive.
Znani hrvaški lingvist Ivo Žanić meni, da bo stanje dokončno urejeno šele, ko bodo prišli novi, neobremenjeni rodovi. "Za obstoječe stanje niso odgovorni ne Madžaroni ne Jugoslovani, temveč smo si kašo zakuhali sami," je prepričan.
Več iz rubrike Družba:
ZDR: za prekršek s plačilom do 20.000 evrov kazni
Židan odobrava zamrznitev okoljevarstvenega soglasja za Žavlje