Protifašizem je po oceni Prunka danes "evropska vrednota", saj sta na njem "zgrajena demokratična Evropa in sožitje, kakršnega smo uživali po drugi svetovni vojni". "Zamislite si, kakšna bi bila danes Evropa, če ne bi bilo protifašističnega boja. Verjetno Slovencev in drugih manjših narodov v Srednji Evropi ne bi več bilo," dodaja.

Po besedah zgodovinarja Jožeta Pirjevca smo Slovenci z uporom v drugi svetovni vojni postali zgodovinski narod, saj pred tem "neke prave zgodovine nismo imeli". "Imeli smo kulturno zgodovino, imeli smo svojo jezikovno identiteto, politične zgodovine pa ne. V trenutku, ko smo se odločili, da bomo vzeli orožje v svoje roke in se za svojo svobodo borili, smo dobili tudi to in s tem pa postali zgodovinski narod," pravi.

Zakaj je leta 1992 prišlo do preimenovanja praznika, Pirjevec ne ve natančno. "Mogoče enostavno zaradi tega, da poudarimo kolektivno zavest naroda, da ni šlo samo za komuniste in tiste, ki so z njimi sodelovali, ampak za eno širšo množico ljudi, ki niso bili politično angažirani in so se tudi zavedali tega, da če hočemo obstati, se moramo boriti," pravi.

27. april je bil kot dan OF po drugi svetovni vojni določen zato, ker naj bi bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF), čeprav je bila dejansko ustanovljena Protiimperialistična fronta in to dan prej.

V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se namreč 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, član društva Sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Ustanovili so Protiimperialistično fronto, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v OF in pozvala k oboroženemu uporu. Po besedah Prunka se je to zgodilo zato, ker se je z napadom prekinil pakt o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki sta ga 24. avgusta 1939 v Moskvi podpisala zunanja ministra obeh držav.

Zakaj smo dan OF praznovali 27. aprila in ne 26. aprila, ko je bila dejansko ustanovljena Protiimperialistična fronta, Pirjevec ne ve, poudarja pa, da datum ni pomemben, ampak je pomemben simbol dogodka. Po besedah Prunka pa se je to zgodilo zato, ker so vsaj 20 let po drugi svetovni vojni mislili, da je bila Protiimperialistična fronta dejansko ustanovljena 27. aprila. Ko so ugotovili, da je bila ustanovljena dan prej, so 27. april pustili, ker je bil že vpeljan v zavest ljudi.

V OF je sicer imela že od samega začetka osrednjo vlogo Komunistična partija. Do popolne prevlade komunistov v OF pa je prišlo po podpisu t. i. Dolomitske izjave 1. marca 1943, s katero so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank.

Vlogo OF v času druge svetovne vojne Pirjevec vidi kot pozitivno, a dodaja, da bi bil naš odnos do OF danes povsem neomadeževan, če po drugi svetovni vojni ne bi prišlo do revolucionarnega prevzema oblasti s strani komunistov. "Dejstvo je namreč, da so komunisti OF omadeževali najprej s povojnimi poboji, nato pa tudi z režimom, ki je bil v začetku stalinističen," pravi. Tudi Prunk ugotavlja, da je Komunistična partija skozi OF izvajala socialistično revolucijo, "kar pa ni bilo prav".

Za letošnji 27. april enako kot lani ne bo državne proslave, saj država varčuje, se bodo pa najvišji državni predstavniki udeležili prireditev, ki bodo potekale ob tem dnevu.

Predsednik republike Borut Pahor bo v soboto v predsedniški palači podelil zlati red za zasluge tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič. Predsednica vlade Alenka Bratušek bo imela govor na ponedeljkovem Festivalu miru na Treh kraljih na Pohorju. Gre za prireditev, ki povezuje dan upora proti okupatorju in mednarodni praznik dela. Predsednik DZ Janko Veber pa se bo v soboto udeležil prireditve Zdaj zaori pesem o svobodi, ki bo potekala v Cerknici.

Sorodne vsebine:

Vinogradniki in oljkarji se bodo promovirali z RRC Koper

Pazljivo na avtocestah, tatovi na vsakem koraku!

Dobrodelnost s tortami za otroško veselje