Medtem ko odhajajoči italijanski premier Mario Monti še ni jasno povedal, ali bo kandidiral za premiera prihodnje vlade ali ne, so trgi danes že povedali, da njegov odstop ocenjujejo negativno.
Montijev napovedani odstop in vnovična kandidatura dolgoletnega italijanskega premierja Silvia Berlusconija za premiera prihodnje vlade namreč vzbujata strah, da bo Italija stopila z reformne poti in odpravila kakšno od doslej sprejetih reform.
Nekdanji evropski komisar je namreč vodenje italijanske vlade prevzel, ko je na mednarodnih finančnih trgih vladalo izjemno nezaupanje v državo. S številnimi varčevalnimi ukrepi in sprejetjem strukturnih reform je Monti uspel državne finance stabilizirati.
Monti je v današnjem pogovoru za časnik La Repubblico dejal, da se o svoji morebitni politični karieri še ni odločil, da pa je zelo zaskrbljen nad trenutnimi razmerami in nad prihodnostjo države.
Dejal je tudi, da ni imel druge izbire, kot napovedati odstop in da se o tem ni posvetoval z nobeno politično opcijo, ampak se je odločil samostojno. "Dobro sem vedel, kaj moram storiti," je dejal Monti. Dodal je še, da se je za napoved odstopa v petek odločil zato, da na trgih ne bi povzročil panike. Berlusconi, ki je že intenzivno vstopil v predvolilno kampanjo, je Montijeve ukrepe v minulem letu dni ostro kritiziral, češ da so ti državo pripeljali v recesijo.
Zaradi teh in podobnih kritik pred meseci na račun poostrenega boja proti utajevalcem davkov in zviševanja davčnega primeža niso redka opozorila, da bi Berlusconi ob morebitni zmagi izničil doslej sprejete ukrepe za stabilizacijo javnih financ.
Izjemno kritičen je bil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Dejal je, da vrnitev Berlusconija v politiko predstavlja grožnjo stabilnosti Italije, ki ima mnoge probleme prav zaradi politik, ki jih je v minulem desetletju kot premier sprejemal Berlusconi. Dodal je še, da je vnovičen vstop Berlusconija v politiko tesno povezan z njegovimi osebnimi interesi.
Osrednji indeks milanske borze je ob jutranjem začetku trgovanja upadel za 2,3 odstotka, pribitki italijanskih obveznic pa so se v primerjavi z vrednostmi nemških referenčnih obveznic povzpeli prek 350 bazičnih točk oziroma okoli 30 bazičnih točk nad petkovo zaključno vrednostjo, poročajo italijanski mediji.