"V EU zaradi davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov vsako leto izgubimo škandaloznih 1000 milijard evrov. Ta zaskrbljujoča davčna vrzel stane vsako Evropejko in Evropejca kar 2000 evrov letno. Že te številke so same po sebi razlog za ukrepanje brez odlašanja," je poudarila Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) ob predstavitvi poročila na odboru Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve.

Članice unije se morajo zato po njenih besedah zavezati k ambicioznemu, a uresničljivemu cilju prepolovitve davčne vrzeli do leta 2020 ter s tem ustvariti nove prihodke brez dvigovanja davčne stopnje. Prepolovitev davčne vrzeli bi namreč po poslankinem prepričanju članicam prinesla ogromne prihodke, ki bi se lahko porabili za povečanje naložb v gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest.

"Potrebujemo črni seznam"

Eden od konkretnih ukrepov, ki jih predlaga, je oblikovanje evropskega črnega seznama davčnih oaz. "Potrebujemo jasno definicijo, skupna merila za opredelitev davčnih oaz in ustrezne ukrepe, na primer vzpostavitev evropskega črnega seznama davčnih oaz in prekinitev obstoječih davčnih konvencij z državami na tem seznamu," je pojasnila.

Sedaj sicer obstajata definicija in seznam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), vendar je ta seznam že tri leta prazen. Poleg tega imajo članice EU svoje nacionalne sezname; tudi slovenski Durs ima svoj seznam davčnih oaz, na katerem je okoli 20 držav.

Poleg tega poročevalka poziva k preklicu bančnih licenc za finančne institucije, ki sodelujejo pri davčnih goljufijah, uvedbo obvezne skupne konsolidirane davčne osnove, nadgradnjo evropske direktive o prihrankih, uvedbo poročanja po posameznih državah za čezmejne družbe v vseh sektorjih ter okrepitev preglednosti in ureditve registrov družb, skladov in ustanov.

Gre za prispevek EP

Poročilo, ki ga pripravlja Mojca Kleva Kekuš, je prispevek Evropskega parlamenta pri sprejemanju novih evropskih pravil na tem področju na podlagi načrta Evropske komisije za zajezitev davčnih utaj in izogibanja davkom, razgrnjenega decembra lani. Komisija na primer v tem načrtu članice spodbuja, naj z uporabo skupnih meril identificirajo davčne oaze in jih uvrstijo na nacionalne črne sezname.

Poročevalka je šla tako več korakov dlje od komisije in poziva k še ambicioznejšim ukrepom. Poročilo je danes predstavila matičnemu odboru, ki je o njem tudi prvič razpravljal. Sedaj bodo evropski poslanci pripravili dopolnila k predlogu, o katerih bo nato odbor razpravljal 20. marca, glasovanje o poročilu pa je predvideno za 24. april. Poročilo parlamenta sicer ni zavezujoče, članice njegove predloge lahko upoštevajo ali ne.

Davčne odločitve EU sprejema s soglasjem, ki ga je pri tako občutljivi temi težko doseči, tako da je veliko pripravljene zakonodaje v slepi ulici. A poročevalka meni, da je morda sedaj, sredi krize, pravi političen trenutek za to, da se ta praksa spremeni; ne nazadnje se je tudi G20 na nedavnem vrhu v Moskvi zavzela za boj proti davčnim goljufijam.

"Prizadevanja za zmanjšanje javnega dolga in primanjkljaja v evropskih državah se mora v imenu solidarnosti lotiti celotna družba, ne le tisti, ki plačujejo svoje davke. Zdaj je pravi čas za lov na davčne goljufe," je poudarila avtorica poročila.

Več iz rubrike Politika:

V Bruslju za močnejšo regijo

Vladi najslabša ocena doslej

Poslanci SD vložili interpelacijo zoper ministra Turka