Zbirateljstvo je nekaj, za kar se ljudje odločijo večinoma v odraslosti, svojo zbirko pa ponosno pokažejo v starosti, ko se z zbirateljstvom ukvarjajo že dolga leta. To vsekakor ne velja za Jana Vukeliča iz Čežarjev. Komaj polnoletni dijak koprske gimnazije ima doma eno največjih zbrik Tomosovih motorjev, ki mu jo zavida marsikateri starejši kolega. A ne gre zgolj za zbiranje, gre tudi za restavriranje in uživanje v tem, kar je bil nekoč ponos obalnega, slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva.
Mladenič z nenavadnim hobijem
"Za zbirateljstvo in restavratorstvo starih Tomosov me je navdušil stric, ki mu sledim že deset let," nam je uvodoma pojasnil Jan. Njegova zbirka šteje zavidljivih 80 kosov zgodovine. Najstarejši motor, ki ga ima v lasti, je letnik 1954, vendar potrebuje temeljito popravilo. Ima pa tudi tistega iz leta 1957, ki je že restavriran in izgleda kot nov. "Gre v bistvu za zelo drag hobi, saj za to, da povrnemo motor v prvotno stanje, porabimo vsaj 2500 do 3000 evrov. Poleg tega je nekatere dele zelo težko dobiti," nam je zaupal z nasmeškom na obrazu.
Cilj je muzej
Do sedaj motorjev ni prodajal, razen redkih primerov. Če pa si kdo želi nekaj iz njegove kolekcije, bi morda razmislil tudi o prodaji. "Vendar ti motorji (restavrirani) nikakor niso poceni," še pojasni Jan, ki ima pravzaprav povsem druge cilje. Čeprav je zbirka, ki jo ima pri rosnih osemnajstih letih v lasti, vredna preko 100 tisoč evrov, se zaveda, da lahko s svojim znanjem in trudom "premoženje" še poveča. Ko bo uspel restavrirati vse modele, bo zbirka vredna krepko čez 300 tisoč evrov. A tega ne počne za prodajo. "Želim si odpreti muzej. Dejansko imamo eno najbolj popolnih zbirk. Tukaj so policijski Tomosi, tisti, ki so jih uporabljali poštarji in železničarji, pa tudi unikati ter modeli, proizvedeni za tuje trge."
Fant torej razmišlja zelo trezno, zato tudi naproša vse imetnike starih modelov, tudi tistih neuporabnih, naj jih raje kot na smetišče, odpeljejo k njemu. "Lahko jih tudi odkupim. Ne iščem pa samo motorjev. Če ima kdorkoli slike, gradivo, oziroma karkoli, povezano s Tomosom, lahko prinese meni. Vse to bo del zbirke oziroma muzeja, ki bo nekoč zaživel," še poudarja Jan. Kako resen je v svojih namerah, dokazuje tudi z izbiro študija. Čeprav je nameraval na strojno fakulteto v Ljubljano, si je hitro premislil, potem ko je ugotovil, da med tednom ne bi mogel početi tega, kar si najbolj želi. Zato bo prihodnje leto postal bruc Univerze v Novi Gorice, od koder se bo lahko vsak dan vračal domov, v delavnico, med številne Tomosove motorje.
Več iz rubrike Ljudje:
P.s. Prezrita komentarje ljubosumnih oseb.
LP Tilen
Na take frajerje ("stupido") pa se niti ne oziraj, ker so samo fouš in ne morejo prenest da je nekdo boljši od njih..;))
Lp
Moram se zahvalitu mojemu stricu Petru Vukeliču, brez katerega teh motorjev ne bi bilo!!
LP Jan Vukelič :)))