Ministri so se dogovorili za postopno uvedbo prepovedi zavržkov: leta 2014 bo prepoved začela veljati za pelagične ribe, leta 2015 za ulov v Baltskem morju, leta 2016 za severozahodne in jugozahodne vode ter Severno morje, leta 2017 pa za Sredozemlje.

V povezavi z izjemo de minimis, pri kateri gre za to, kolikšen delež zavržkov je lahko izvzet iz pravila popolnega iztovora, je prav tako dosežen večfazni dogovor. V prvih dveh letih bodo lahko ribiči zavrgli devet odstotkov neželenega ulova, v naslednjih dveh letih osem odstotkov, nato pa sedem odstotkov. "Prevladalo je mnenje, da ne smemo v dvomestne številke," je pojasnil Coveney.

"To je odločno postopno uvajanje resnične spremembe," je poudaril irski minister. Izjem je zelo malo in prav nobena vrsta rib ni izvzeta iz reforme, je še izpostavil in dodal, da je bilo to vprašanje odprto prav do konca pogajanj.

Tudi evropska komisarka za ribištvo Maria Damanaki je ocenila, da so bila pogajanja "zelo težka", saj imajo članice unije resnično zelo različne prioritete in ribiške flote. A na koncu je dosežen dogovor, ki bo po njenih besedah zagotovil ribe tudi prihodnjim generacijam in ki obeta evropskemu ribištvu boljšo prihodnost.

Damanakijeva je tudi poudarila, da bodo aprila sledila še pogajanja o financiranju iz evropskega ribiškega sklada, s katerim bodo članicam pomagali prilagoditi ribiške flote tej "popolnoma novi realnosti". Na sredstva iz tega sklada računa tudi Slovenija.

Slovenija se je sicer zavzemala za zamik začetka izvajanja pravila popolnega iztovora celotnega ulova oziroma prepovedi zavržkov v primeru malih pelagičnih rib v Sredozemlju, kot sta sardon in sardela, vsaj za eno leto, torej na leto 2015. Prav tako se je zavzemala za zvišanje praga dovoljene količine zavržkov s sprva predlaganih sedem na deset odstotkov.

Prepoved zavržkov je temelj reforme, ki naj bi zagotovila vzdržnost evropskega ribištva. Gre za to, da bo treba po novem evidentirati, iztovoriti in ustrezno obravnavati ves ulov, tudi zavržke, torej tiste ribe, ki so jih ribiči sedaj ulovili in vrgli nazaj v morje, ker jih niso mogli ali smeli tržiti. Zavržke bo treba varno odstraniti s sežigom ali predelavo v živalsko krmo. Za večino ulova veljajo kvote. Da bi izkoristili čim manj kvote, so ribiči sedaj iz mrež pobirali najbolj tržno zanimive ribe, ostalo pa metali čez krov. Posledica tega je bil velik ulov in množično vračanje mrtvih rib v morje, kar je povzročilo veliko škode.

Še ob 4. uri zjutraj kompromisa ni bilo na obzorju, a ministri so se zavedali nujnosti dogovora in so bili odločeni, da brez njega ne odidejo domov, je pojasnil irski minister. Članice so sicer danes dosegle načelni dogovor, v bruseljskem žargonu imenovan splošni pristop, kar pomeni, da imajo izhodišča za pogajanja z Evropskim parlamentom v okviru trialoga.

Sorodne vsebine:

Nova sredstva za ribištvo

Boj za zaščito ribištva

Irena Fonda: "Ribogojnica je romantična zgodba"