Svetovno priznani strokovnjak za meduze, prof. dr. Shin-ichi Uye z japonske univerze Hirošima, je v Koper prišel na povabilo naše vodilne raziskovalke na področju ekologije obalnih voda in morske biologije, prof. dr. Alenke Malej, vodje raziskovalnega programa na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Predaval je o ekologiji in ekonomiji masovnih pojavov meduz – življenje z več meduzami v morju.

Masovno pojavljanje meduz globalno narašča, še zlasti v morjih, kjer je vpliv dejavnosti ljudi velik. Med taka območja spadajo vzhodnoazijska morja, kjer se meduze, kot sta uhati klobučnjak (Aurelia aurita s.l.) in gigantska meduza (Nemopilema nomurai), pogosto pojavljajo v zelo velikem številu. Masovno pojavljanje meduz ima znaten vpliv na pomembne dejavnosti ljudi: ribištvo, akvakulturo, obalno energetsko industrijo in turizem. Masovne pojave meduz je zelo težko, če že ne skoraj nemogoče bistveno zmanjšati, zato prizadete dejavnosti razvijajo strategije upravljanja, ki jim omogočajo sobivanje s številnimi meduzami.

Masovno pojavljanje uhatega klobučnjaka je značilno za obalna območja, kjer so vplivi ljudi izraziti (segrevanje morja, evtrofikacija, morske konstrukcije), probleme pa povzročajo predvsem lokalnim ribičem in obalnim energetskim obratom. Nasprotno pa so meduze vrst Nemopilema nomurai razširjene v celotnem območju vzhodnoazijskih morij, a so se v preteklem stoletju masovno pojavljale le občasno (približno na vsakih 40 let). Takšna dinamika se je spremenila po letu 2002, ko so masovni pojavi skoraj vsakoletni.

Japonski strokovnjak je poudaril, da pogostejše masovne pojave raziskovalci povezujejo s poslabšanjem morskega okolja v priobalnih vodah Kitajske, verjetnem območju polipov, od koder izvirajo mlade meduze. Japonskemu ribištvu je masovni pojav meduze N. nomurai leta 2005 povzročil zelo velike težave z več kot 100.000 primeri prijavljene škode, ki je bila ocenjena na približno 30 milijard jenov (300 milijonov evrov). K zmanjševanju škode je v naslednjih letih veliko pripomogla vzpostavitev zgodnjega obveščanja o masovnem pojavljanju, ki temelji na stalnem spremljanju meduz in opazovanjih z ladij v Kitajskem morju. Poleg tega so japonski ribiči, sicer s precejšnjimi naložbami, prilagodili tradicionalne ribiške mreže tako, da meduze izključujejo iz ulova.

Zaradi globalne ekološke krize, ki velja za eno glavnih groženj nadaljnjemu obstoju človeške civilizacije na Zemlji, so ukrepi varstva narave ključni za ohranjanje rastlinstva in živalstva ter njihovih življenjskih okolij. Vseskozi je pomemben vidik poleg izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela tudi obveščanje javnosti o naravnih pojavih. Tokrat so na Univerzi na Primorskem s tem predavanjem pozornost namenili morskim bitjem v svetovnih morjih in oceanih, natančneje meduzam.

Izziva, kako povezati, biologijo, ekologijo in ekonomijo so se lotili tudi nekateri visokošolski učitelji in raziskovalci s Fakultete za management. Predavatelj na FM Matevž Malej je sodeloval z dr. Alenko Malej z Morske Biološke postaje pri oblikovanju modela rasti meduz; doc. dr. Bojan Nastav, prodekan na FM, pa se je v okviru tega projekta lotil ekonomskega vpliva na ribištvo.

Ugotovili so, da zaradi majhnega deleža ribištva vpliv na slovensko ekonomijo ni velik, zato želijo ta svoj model razširiti še na Hrvaško in Italijo.