Z možem sva kupila stanovanje, vendar je v zemljiški knjigi le on vpisan kot lastnik, zato me zanima, kako se deli stanovanje in premoženje v njem po razvezi zakonske zveze?

Kaj se zgodi, če mož po razdelitvi skupnega premoženja stanovanja ne želi prodati, hkrati pa nima denarja za izplačilo?

V zakonski zvezi kot tudi v zunajzakonski skupnosti (ki je v našem pravnem sistemu izenačena z zakonsko zvezo) je potrebno ločiti dve vrsti premoženja, in sicer:

 • "Posebno premoženje zakoncev" je premoženje, ki ga je zakonec pridobil še pred samo sklenitvijo zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti in vse premoženje, ki ga zakonec prejme v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom temveč npr.  darila, dediščina, zavarovalnina, pravice, ki so vezane na samo osebo, kot na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima zakonec iz naslova raznih odlikovanj. Po razpadu zakonske zveze posebno premoženje zakonca še naprej ostane v njegovi izključni lasti in ni predmet razdelitve.

 • "Skupno premoženje zakoncev" je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze; s tem premoženjem razpolagata skupno in sporazumno, pri čemer se domneva, da ima na tem premoženju vsak delež do ½.

Do delitve skupnega premoženja pride v primeru prenehanja oz. razveljavitve zakonske zveze,  v času trajanja zakonske zveze pa po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev enaka, vendar pa lahko zakonca dokažeta, da so bili njuni prispevki k skupnemu premoženju različni, zaradi česar se le-to lahko razdeli v drugačnem razmerju, pri čemer pa se glede prispevanja ne upošteva le prihodkov iz dela, temveč tudi pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Slika je simbolična

V vprašanju navajate, da sta z možem kupila stanovanje, vendar je v zemljiški knjigi le mož vpisan kot lastnik stanovanja. Če sta stanovanje kupila v času trajanja zakonske zveze,  s sredstvi, ki sta jih z delom pridobila med trajanjem zakonske zveze, potem je brez dvoma stanovanje vajino skupno premoženje. V temu primeru torej deleži na stanovanju sploh niso določeni oziroma se predvideva, da imata vsak delež do ½ (ne glede na drugačen vpis v zemljiški knjigi). Tisti, ki meni, da je dal bistveno večji prispevek, ima možnost s tožbo to dokazovati pred sodiščem. Vendar pa, kot že rečeno, višji prihodki enega partnerja ne pomenijo avtomatično tudi njegovega večjega deleža na skupnem premoženju! V primeru pravde obstaja precejšnja možnost, da bi sodišče vajino skupno premoženje (torej stanovanje) razdelilo tako, da bi vsak imel na njem delež do ½. 

Povsem enako se obravnavajo tudi vlaganja v stanovanje v času trajanja zakonske zveze. Morebitni višji prispevek enega izmed zakoncev v stanovanje se lahko odrazi na večjem deležu na skupnem premoženju (torej stanovanju) le v primeru, če so bile vse vajine ostale obremenitve povsem enake (npr. skrb za otroke). Pri tem seveda domnevam, da ste v stanovanje vlagali sredstva, ki ste jih pridobili z delom (in ne npr. sredstev, ki ste jih pridobili na podlagi daril ali dediščine).

Če sta torej stanovanje z možem kupila s sredstvi, pridobljenimi z delom v času trajanja zakonske zveze in če sta v stanovanje vlagala sredstva, ki sta jih prav tako pridobila v času trajanja zakonske zveze, potem je stanovanje z vsemi dodatnimi vlaganji vajina skupna lastnina in se predpostavlja, da imata na njem oba enak delež. Razen seveda v primeru, da vam na sodišču uspe dokazati nesorazmerno večji prispevek k skupnemu premoženju. Dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisan drugačen delež, na vajino medsebojno razmerje načeloma nima vpliva. 

V primeru, da se z možem po razvezi zakonske zveze ne bosta mogla sporazumeti glede obsega, deležev ali načina delitve stanovanja, lahko vi ali vaš mož na sodišču sprožita ustrezen postopek za razdelitev skupnega premoženja. V tem postopku bo sodišče najprej ugotavljalo obseg skupnega premoženja, nato pa kakšne deleže ima na tem premoženju vsak izmed zakoncev. S tem ko bo sodišče ugotovilo deleže na skupnem premoženju, nastane solastnina na celotnem premoženju, torej tudi stanovanju.

Solastnino pa lahko nato bivša zakonca razdelita sporazumno (se npr. dogovorita, kateremu izmed vaju glede na ugotovljen delež pripadajo določene stvari). Če se ne uspeta dogovoriti, lahko na sodišče naknadno vložita še predlog za sodno delitev solastnine. Sodišče solastno premoženje razdeli, in sicer tako, da najprej skuša premoženje fizično razdeliti (del stanovanja pripada enemu, drugi del pa drugemu). Če to ni možno (kar načeloma v primeru stanovanja v bloku dejansko ni), sodišče opravi civilno delitev, kar pomeni, da se stvar proda, kupnina pa se razdeli med solastnika. Ne nazadnje pa lahko sodišče na predlog enega solastnika tudi odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača drugega solastnika. Tak solastnik mora drugemu solastniku izplačati vrednost njegovega deleža, do celotnega poplačila pa ima ta drugi solastnik na stvari zastavno pravico. Če torej želi eden od solastnikov stanovanje obdržati, mora drugemu izplačati njegov delež. V nasprotnem primeru se zaradi zakonite zastavne pravice stanovanje prisilno proda, kupnina pa se razdeli.