Obalno zavetišče v Dvorih nad Svetim Antonom stoji na mestu nekdanjega hotela za pse. Ko se približamo zavetišču, lahko takoj zaslišimo glasen lajež, ki prihaja iz pasjih boksov.

Tam se nahajajo vsi psi, ki jih ljudje kje najdemo, saj je dolžnost vsakega, da v takem primeru pokliče zavetišče ali veterino. Psi morajo biti prvih 10 dni v karanteni, nato jih obišče veterinar. Preveri se tudi čip, ali morda tak pes že nima lastnika. Tam pa ne najdemo samo psov. Ljudje zavržejo ali celo izpustijo kar pred zavetiščem tudi druge ljubljenčke: mačke, podgane, kunce … Seveda v svoje zavetje sprejmejo tudi druge, npr. ranjene ali lačne živali.

Delo v zavetišču ni tako lahko, saj vsak dan očistijo pasje kletke, psa štirikrat spustijo v ograjen prostor, da se razgiba, poskrbeti morajo za mladiče, ki so jih morali dati v pisarno, ker nimajo notranjega prostora za mladiče ali bolne pse. Gospa Maja v azilu ljubeče skrbi za živali že dalj časa. Ko nas je nenadoma sprejela in nam izlivala besede, ki so bile polne sočutja do psov, smo spoznali, da je prava oseba za to. Delo Maje ob našem obisku je bilo zamenjevati pse iz boksov na večji prostor za razgibavanje. Tam psi razigrano tekajo in vsem, ki so jim pripravljeni nameniti samo en pogled, prikažejo tudi kakšno akrobacijo. Zavetišče ima nekaj zaposlenih, veliko pa je tudi prostovoljnih ljubiteljev, ki namenijo svoj prosti čas kateremu od 60 štirinožcev in uživajo v delu z živalmi.

Med vsemi psi je večina mešancev, le redko se najde kakšen pasemski, če že, pa je takšen hitreje posvojen. Strinjali se boste z nami, da bi morali pse posvajati glede na njihovo osebnost oziroma značaj, ne pa zaradi zunanjosti in rodovnika. Prepogosto so ljudje neodgovorni ali premalo izobraženi, preden sebi oz. svojim otrokom nabavijo psa.

Nemalokrat psa kdo posvoji tudi na daljavo. Nekateri ljubitelji, ki prihajajo iz bližnje okolice, pa tudi iz Trsta, pse redno spremljajo, oskrbujejo. Ko smo si ogledovali prostore, v katerih psi živijo, so kužki nehote pritegnili našo pozornost s svojim milim pogledom ali »poziranjem«. Hitro so pritekli do vrat in neutrudno mahali z repom v želji, da bi jih odpeljali v topel in prijeten dom. Vendar ODPMŽ zelo pazi, da se psa odda v prave roke in je po tem lastnik s podpisom odgovoren, da bo, na primer, psico steriliziral, če to že ni.

Med obiskom smo na lastni koži občutili mraz do kosti, zato tudi ni bilo veliko prostovoljnih sprehajalcev psov. V mrzlem zimskem času pa hude preglavice povzroča tudi možnost zamrznitve vode, ki jo morajo potem dovažati.

Kakor vse pa tudi njih pesti denarna stiska, saj se jim nameni finance le za približno 60 psov, potrebe za ostale živali morajo zadovoljiti iz lastnega računa. Pri zbiranju sredstev, ki bi zadostovala, se morajo znajti – pridobijo jih z dražbami (letos je bila spomladi) ter dobrodelnim koncertom, ki ga letos žal niso uspeli izvesti. Za zagotavljanje kakovostnega bivanja psov zavetišču primanjkujejo odeje, povodci, še posebej pa (kakovostna) hrana, ki bi prišla prav majhnim mucam. Zato v imenu ljubkih bitij vse dobrodušne spomnimo, da lahko pomagajo s prispevki, hrano, odejami, povodci in drugim, kar se lahko pusti v samem zavetišču.

Ostale vsebine iz rubrike Regionalček: http://www.regionalobala.si/regionalcek