Prebivalec Slovenije je leta 2011 povprečno ustvaril 411 kilogramov komunalnih odpadkov oz. 11 kilogramov manj kot leto pred tem. Medtem ko je količina odpadkov na odlagališčih ostala enaka, pa se je delež recikliranih odpadkov zmanjšal - z 39 na 34 odstotkov, kažejo danes objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Slovenija se je s 411 kilogrami ustvarjenih komunalnih odpadkov na osebo uvrstila pod evropsko povprečje, ki je pri 503 kilogramih. Količina ustvarjenih odpadkov na osebo v EU se je predlani glede na leto 2010 znižala za en kilogram.
V EU je bilo od 503 ustvarjenih kilogramov komunalnih odpadkov na osebo obdelanih 486 kilogramov. Največ, 37 odstotkov oz. eno odstotno točko manj kot 2010, se jih je odlagalo na odlagališčih, 23 odstotkov ali eno odstotno točko več se jih je sežgalo, 25 odstotkov se jih je recikliralo (delež je enak kot leto prej), medtem ko se jih je 15 odstotkov ali tri odstotne točke manj kompostiralo.
V Sloveniji jih je od 351 kilogramov obdelanih odpadkov na osebo na odlagališčih pristalo 58 odstotkov (enak delež kot leta 2010), v sežigalnicah dva odstotka (leto prej odstotek), recikliralo se jih je 34 odstotkov (leto prej 39 odstotkov) in kompostiralo šest odstotkov (leto prej dva odstotka). Količina ustvarjenih komunalnih odpadkov na osebo se po članicah unije močno razlikuje. Številka se je lani gibala od 257 kilogramov na osebo v Estoniji do 718 kilogramov na Danskem.
Ravno tako se močno razlikuje način obdelave odpadkov po članicah EU. Najvišji delež odpadkov na odlagališčih odložijo v Romuniji (99 odstotkov), Bolgariji (94 odstotkov), na Malti (92 odstotkov) ter v Latviji in Litvi (po 88 odstotkov). Najvišji delež sežganih odpadkov so beležile Danska (54 odstotkov), Švedska (51 odstotkov), Belgija (42 odstotkov), Luksemburg in Nizozemska (po 38 odstotkov), Nemčija (37 odstotkov) ter Francija in Avstrija (po 35 odstotkov).
Najbolj se recikliranju posvečajo v Nemčiji, kjer na ta način predelajo 45 odstotkov komunalnih odpadkov. Sledijo Irska (37 odstotkov), Belgija (36 odstotkov), Slovenija (34 odstotkov), Švedska (33 odstotkov), Nizozemska (32 odstotkov) in Danska (31 odstotkov).
Kompostiranje pa je najbolj razširjeno v Avstriji (34 odstotkov), na Nizozemskem (28 odstotkov), v Belgiji in Luksemburgu (po 20 odstotkov) ter v Španiji in Franciji (po 18 odstotkov).
Sorodne vsebine:
Bo Slovenija do konca leta bankrotirala?