Na dan slovenske prehrane, 16. novembra, je večina učencev osnovnih šol in vrtcev v državi ostala brez zajtrka. So jim pa učiteljice po nalogu šolskega in kmetijskega ministrstva razdelile magnetke in brošure, kako se zdravo prehranjevati.
Včeraj je po spletu zakrožilo pismo slovenske učiteljice, ki Tradicionalnega slovenskega zajtrka, tega lani prvega in medijsko močno odmevnega projekta, ne podpira iz enega samega samcatega razloga. Ne more razumeti, da je Ministrstvo namreč za plakate, brošure in magnetke zapravilo najmanj 30.000 evrov, ko pa bi s tem denarjem lahko otrokom, ki si tega ne morejo privoščiti, postregli malico. Stanje v Sloveniji je namreč alarmantno. V revščini namreč živi četrtina otrok!
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga ni bilo, je pripravljala praktično vsa država, nazadnje so 16. novembra tudi ministri hodili naokoli, predsednik Danilo Türk pa je obiskal vrtec. Takole pravi učiteljica: "Včasih smo v okviru tega projekta otrokom tudi razdelili zajtrk, ki je bil financiran s strani institucij, ki ta projekt promovirajo. Zajtrk ni dodatno obremenjeval družinskega proračuna, saj so ga otroci dobili zastonj. Letos delimo samo brošure. Šola pa lahko na lastna pleča prevzame financiranje zajtrka ali pa ga zaračuna staršem s položnico za prehrano. Ker vemo, kako je s financami v javnem šolstvu, bo večina šol letos delila SAMO BROŠURE, ki jih želodci slovenskih otrok zaenkrat še niso sposobni prebaviti. Ogorčena sem nad vsem medijskim poudarjanjem projekta, ki v svoji osnovi negira tisto, kar predstavlja − kako pomembna je prava prehrana, kako pomemben je zajtrk in kako pomembno je jesti lokalno pridelano hrano, " piše.
V svojem pismu pa je tudi razložila, da se kot učiteljica dnevno srečuje z neplačanimi položnicami za šolsko prehrano, ker starši v tej tako socialno skrbni državi tega preprosto ne zmorejo: "In ne samo to, srečujem se tudi z lačnimi otroki, ki v podaljšanem bivanju in varstvu vozačev včasih tako s slastjo jedo tisto, kar smo jim prihranili od malice, da imam občutek, da jedo za popoldansko zalogo. Na začetku svoje učiteljske poti sem jih učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih. Mi pa jim delimo brošure in magnetke."
Sorodne vsebine:
Tudi otroci na Obali so lačni in brez oblačil!