"Prisotnost ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo in kulturo, je na Obali zelo velika. Kreative ne manjka, potenciala je vsekakor veliko," pravi Borut Jerman, programski vodja kulturno-izobraževalnega društva Pina. Vendar je potrebno ločiti generacije. Tisti starejši ustvarjalci, ki so si ustvarili ime, lahko danes od svojega dela živijo, čeprav stanje ni rožnato. Veliko slabše pa je stanje za mlade umetnike, ki še uspejo krpati v študentskem času, ko pa se enkrat soočijo z odraslostjo in potrebo po preživetju, opustijo svoje umetniško udejstvovanje. Veliko pomanjkljivost Jerman pri tem vidi predvsem v tem, da država, še posebno pa občine, nimajo pravega pristopa. Razpisi so velikorat pomešani, kar pomeni, da se ne loči visoke umetnosti od tistega, kar je ljubiteljsko. "Sam sicer nerad uporabljam te izraze, a dejstvo je, da se dela razlikujejo po tem, ali so ljubiteljska ali gre za dela visokega kova. Sicer pa so časi za kulturo težki takorekoč od začetka človeštva. Nikoli ji ni bilo postlano z rožami, zato verjamem, da se bo ta duh kreativnosti in ustvarjanja prenašal kljub vsem negativnim dejavnikom, ki ga obremenjujejo," še dodaja Jerman.

Vse je stvar promocije

Predsednik kulturnega in umetniškega društva Salsaverde ter vodja istoimenske galerije Edi Miandrušič pravi, da je vse v promociji. "Nam uspeva na otvoritve razstav privabiti tudi do 150 ljudi, kar je za Obalni prostor ogromno." Kot je pojasnil za Regional, je vse v promociji in v tem, kako ljudi privabljaš. Po njegovem mnenju je mišljenje umetnikov, da ljudi te stvari ne zanimajo, zgolj izgovor. "Ljudje pač niso navajeni hoditi v galerije in na podobne kulturno-umetniške dogodke, zato jih je na to potrebno navaditi," še dodaja. Želi pa si, da bi se določene stvari spremenile v zavesti politike. "Kaj je tisto, kar nas loči od Italijanov, Hrvatov? To je naša kultura. Ponavadi je to prvo področje, kjer se reže, ko stvari ne gredo dobro, a dejstvo je, da bi morala država zanj bolj poskrbeti."

Po katerih zvrsteh posegamo

Marko Česnik, direktor portoroškega Avditorija, je pred nekaj meseci za Regional dejal, da so pri pripravi abonmajev večinoma posegali po lahkotnih, zabavnih vsebinah. Te naj bi ljudje iskali sami, vse skupaj pa naj bi bil odraz težkih časov. Ljudje naj bi tako iskali predvsem sprostitev. Miandrušič sicer pravi, da je omenjeno mišljenje velikokrat prisotno, včasih pa morda nekoliko preveč pavšalno. "Gre samo za stvar navade in zavedanja posameznika, da umetnost ni bav-bav."

Več iz rubrike Kultura:

Podnanos, rojstni kraj slovenske himne

V Mestni galeriji Piran razstava Arte Colta

V Cankarjevem domu bodo podelili Prešernove nagrade