Podobno mnenje deli predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar. Kot je razvidno iz seznama prošenj za vstop v domove za starejše po vsej Sloveniji, prostih kapacitet ni le v kranjski in krški zdravstveni regiji.

"Čakalnih vrst praktično ni več," ocenjuje Koprivnikar. Poleg znatnega povečanja kapacitet - v zadnjih osmih letih se je število razpoložljivih mest z 12.000 povečalo na 20.000, gre razloge tudi po njegovem mnenju iskati v gospodarski krizi in lani sprejeti socialni zakonodaji, s katero je država uporabnikom domov ukinila nekatere dodatke. Oboje po njegovih besedah pomembno vpliva na plačilno sposobnost uporabnikov domov in njihovih svojcev, ki so še vedno glavni financerji domov.

Domovi upokojencev se sicer skušajo odzvati na aktualne potrebe in težave starostnikov. "Starostniki potrebujejo različne storitve, od občasnega dnevnega varstva v domu upokojencev do oskrbe na domu. Potrebujejo zdravnika, zdravila, pranje in nego," ocenjuje Franca. Vseh storitev, ki bi jih lahko ponujali tudi domovi za upokojence, je po njenem mnenju zdaj na trgu premalo.

V Obalnem domu upokojencev Koper si tako želijo, da bi v prihodnosti oblikovali kot gerontološki center, ki bi starejšim ponujal vse potrebne storitve, od varovanja na daljavo in dostave kosil do dnevnega varstva. "Mislim, da je cilj, da bi domovi upokojencev postali krovna institucija, kjer bi bile vse storitve za starostnike strnjene na enem mestu," razmišlja direktorica doma Neva Tomažič.

V tako zasnovanem centru bi posamezniki, ki so tako ali drugače postali odvisni od tuje pomoči, na enem mestu lahko dobili vso potrebno pomoč, ki jo glede na lastno situacijo potrebujejo. V obalnem domu upokojencev, kjer že ponujajo možnost dostave kosil na dom, želijo ponudbo v prihodnje razširiti vsaj še s storitvami pomoči na domu. To v koprski občini zdaj izvaja tamkajšnji center za socialno delo.

Sorodne vsebine:

Pirančani s cenejšimi kaznimi

Brezplačno arhitekturno svetovanje

Portoroška plaža brez (novih) palm