"Stiskanje pasu na vsak način ni odgovor," je danes ob obravnavi predloga proračuna za leti 2013 in 2014 v DZ dejal Janko Veber (SD). Zakaj vlada ostro vztraja na politiki ostrega varčevanja, zmanjšanju socialne varnosti in padanju gospodarske rasti, je vprašal in opozoril, da hitro varčevanje zelo ogroža okrevanje gospodarstva. Ob tem pa ni zaupanja, da se bo primanjkljaj prihodnje leto zares zmanjšal pod tri odstotke BDP.

Rezanje bo upočasnilo rast

V SD so zaskrbljeni nad upočasnjevanjem rasti izvoza in pričakujejo sprejem ukrepov za njegovo pospešitev. "Vlada v proračunih ta problem ignorira," je dejal Veber in vprašal, ali so bile zato potrebne predčasne volitve.

Nasprotoval je tudi napovedanemu zvišanju trošarin, še posebej za elektriko, kar bo ogrozilo delovno intenzivne panoge in posledično delovna mesta. Namesto tega naj vlada razveljavi že sprejeto postopno zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb v prihodnjih letih. Če bo davek ostal na tako nizki ravni, se Veber boji, da bo vlada zbrani denar porabila za sprotno porabo, ne pa za dvig gospodarske rasti in povečanje zaposlenosti.

PS: Predlagana pot je napačna

Tudi poslanka PS Alenka Bratušek je menila, da je predlagana pot reševanja krize napačna. Konsolidacija javnih financ je potrebna, a potreben je tudi realen plan za izvedbo, je dejala. Vladi je očitala, da ni obvladala zadolženosti države, sanacija bank pa da bo primanjkljaj in dolg le še povečala. "Varčevanje je potrebno, nikakor pa ne uničevanje, kar se dogaja sedaj. Potrebni so ukrepi za rast in delovna mesta," je pozvala.

V koalicijskih poslanskih skupinah bodo obravnavane proračunske dokumente podprli. "Lahko bi preigravali drugačne predloge proračunov in dopuščali še večji proračunski primanjkljaj, a če želimo ohraniti suverenost, moramo obvladati zadolženost," je dejal Jožef Horvat (NSi). "Življenja v oblakih je počasi konec. Lotiti se moramo reform, ki prinašajo nova delovna mesta," je dodal Mihael Prevc (SLS).

Ne moremo več čakati!

Horvat je menil, da bi varčevanje s počasnejšim tempom žal pomenilo tudi podaljšanje časa čakanja na izboljšanje bonitetnih ocen. To pomeni, da bi morali podaljšati čas čakanja na ugodnejše kredite, na investicije in nenazadnje na nova delovna mesta, je opozoril.

Tudi Bojan Starman (DL) se je strinjal z varčevanjem. "Tudi takrat, ko so bili proračuni zelo razkošni, niso bili vsi zadovoljni," je dejal in izrazil pričakovanje, da se bo varčevanje pravično porazdelilo.

Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da ne bo zadoščala zgolj uskladitev prihodkov in odhodkov. Treba je postoriti še nekaj drugega, najprej sanirati banke, je dejal. To pomeni, da jih je treba očistiti slabih terjatev, in sicer s prenosom na neko novo inštitucijo, ki bo s temi slabimi terjatvami upravljala. Po drugi strani je Veber vprašal, ali ne bi bilo bolje namesto tega dokapitalizirati banke.

Čeprav se odhodki zmanjšujejo, pa proračun še vedno zagotavlja solidarnost in socialno državo, je zagotovil Šircelj. "Temeljni elementi socialne države s tem proračunom niso pokopani in socialna država v Sloveniji še vedno obstaja," je dejal ter napovedal takšne ukrepe vlade, ki bodo vodili v povečano konkurenčnost gospodarstva in povečan razvoj.

DeSUS upa, da sta to zadnja krizna proračuna

V poslanski skupini DeSUS bodo obravnavane dokumente podprli v upanju, da sta to zadnja t.i. krizna proračuna. Kot je ugotovila Marija Plevčak (DeSUS), se zategovanje pasu nadaljuje na vseh področjih in varčevanja smo deležni vsi. Upokojenci bodo denimo varčevanje občutili s tem, da se jim pokojnine ne bodo usklajevale kot doslej oz. se jim sploh ne bodo. Prav tako ni predvidenih investicij, gradnje novih domov za stare in drugih prilagoditev infrastrukture na starajočo se slovensko populacijo, je opozorila.

Prihodki v prihodnjih dveh letih so po njeni oceni preveč optimistično načrtovani, prav tako ni realno ambiciozno načrtovanje prihodkov iz naslova evropskih sredstev. Prevc tega očitka ne razume. "Očitate nam optimizem, namesto da bi stopili skupaj in pobrali od Evrope tisto, kar nam nudi," je dejal poslanec SLS in spomnil, da smo v sedanjem programskem obdobju uspeli počrpati manj kot tretjino razpoložljivih evropskih kohezijskih sredstev.

Laszlo Göncz je v imenu poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti povedal, da je proračun z vidika avtohtonih narodnih skupnosti glede na okoliščine korekten.

Več iz rubrike Politika:

Podporo se pridobiva z argumenti in dialogom, ne s trgovanjem

Veber: Janša zgolj preusmerja pozornost

Pokojninska reforma soglasno sprejeta