Poslanka PS Barbara Žgajner Tavš je soglašala, da je reforma nujna, zato ji v PS v prvi obravnavi ne bodo nasprotovali. Opozorila pa je na "retoriko", s katero jo predstavniki vlade branijo. Govori se namreč le o luknji v pokojninski blagajni, zanemarja pa se opozorila upokojencev, da se z nizkimi pokojninami težko preživi. "Neprimerno je, da se starejše ljudi predstavlja kot breme za pokojninsko blagajno," je poudarila Žgajner Tavševa, ki meni, da reforma ne predstavlja dolgoročne sistemske rešitve in da ne bo zaustavila padanja pokojnin.

Pokojnina ni socialni transfer

V predlogu zakona je jasno opredeljeno, da je pokojnina pravica iz dela, ne pa socialni transfer, je poudarila Romana Tomc (SDS). Reforma temelji na času vplačevanja v pokojninsko blagajno in ne na dvigovanju upokojitvene starosti, kot je predvidevala padla reforma prejšnjega ministra za delo Ivana Svetlika. Razlog za padec omenjene reforme pa ni bilo nasprotovanje SDS, pač pa neusklajenost s socialnimi partnerji, je dejala. Izpostavila je tudi pomen informativnih izračunov, na podlagi katerih bodo mladi imeli jasnejšo predstavo o njihovih prispevkih.

Tudi poslanka SD Andreja Črnak Meglič je spomnila na padec prejšnje pokojninske reforme, zaradi katerega danes lahko "marsikoga upravičeno boli glava". Poudarila je, da jim ni znano, kako daleč so usklajevanja s socialnimi partnerji, zato ne vedo, o čem natančno danes razpravljajo. Od vsebinskih rešitev je opozorila na izločitev posebnih pokojnin, saj meni, da bodo ti izdatki na novo opredeljeni in tudi nižji kot doslej. Vprašala se je tudi, koliko časa bo reforma zagotavljala vzdržnost blagajne in kakšno višino pokojnin bo zagotavljala.

Upiranje spremembam prinaša slabši status

Po mnenju Trude Pepelnik iz Državljanske liste je pokojninska reforma nujna, saj so se v preteklosti iz pokojninske blagajne dodeljevale tudi pravice, ki nimajo podlage v plačevanju socialnih prispevkov, poleg tega pa niso imele socialne funkcije, pač pa je šlo za dodeljevanje pravic posameznim družbenim skupinam. Če se bomo upirali spremembam, bo to po njenih besedah pomenilo, da se ne bomo mogli izogniti poslabšanju finančnega stanja, "kar pomeni, da bomo vsi živeli slabše". V DL po njenih besedah podpirajo uvedbo informativnih osebnih računov, prav tako postopno uvajanje sprememb.

V SLS po besedah Jakoba Presečnika predlog pokojninske reforme obravnavajo kot enega najpomembnejših ukrepov tega mandata. Reforma se jim zdi pomembna zato, ker lahko Slovenijo pomakne korak naprej pri izhodu iz krize, in sicer ne samo zaradi tega, ker bo stabilizirala pokojninsko blagajno, ampak bo dala tudi sporočilo tujini, da smo sposobni sprejemati reforme. Opozoril je tudi, da se z vsakim odlašanjem z reformo položaj upokojencev poslabšuje.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je poudaril, da je pokojninska reforma nujna in da je zlasti v interesu upokojencev in tistih pred upokojitvijo. Če ne bo sprejeta, se bodo pokojnine začele strmo zniževati, je opozoril. Pojasnil je, da je sistem treba prilagoditi novim demografskim trendom. Reforma stavi na 40 let delovne dobe in ločuje proračunske dodatke od pokojnin, obenem pa upošteva tudi razlike v delovnih okoliščinah, je še povedal Tonin, ki je napovedal podporo predlogu.

DeSUS: Reforma ne bo rešila krize

V DeSUS po besedah Jane Jenko reformo ne jemljejo kot "rešitelja gospodarske krize, ampak kot rešiteljico težav pokojninske blagajne". V stranki pozdravljajo namero, da se pokojninska blagajna očisti izdatkov, ki nimajo temelja v plačevanju prispevkov, saj "pokojnina ni socialni transfer", vidijo pa težave pri sami izvedbi tega. Podpirajo tudi prehod na daljšo delovno dobo, saj se, kot je opozorila, prebivalstvo stara. Reforme v prvi obravnavi v DeSUS po njenih besedah ne bodo zavrnili, pričakujejo pa kar nekaj popravkov.

DZ je namreč danes začel izredno sejo, na kateri obravnava paket reformne zakonodaje. Najprej so se poslanci lotili zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prinaša reformo pokojninskega sistema.

Več zanimive vsebine:

Umrl je Tomaž Ertl

Slovencem v Italiji skoraj poldrugi milijon evrov manj

Na Cattinari tovornjak na bok