Tenerife je eden od sedmih Kanarskih otokov z največjim številom prebivalcev. Leži severozahodno od afriške obale v Atlantskem oceanu. Santa Cruz de Tenerife je glavno mesto otoka. Otok je zelo privlačna turistična točka, ki jo letno obišče do 5 milijonov ljudi. Je vulkanskega izvora. Na otoku ni deževalo že od februarja prejšnjega leta. Imajo le eno plažo z rumenim peskom in še ta je pripeljan iz afriške Sahare. Ostale plaže so črne zaradi vulkanskega peska.

11. julija 2012 smo se z avtom odpeljali do letališča v Bologni, v Italiji. Ob šestih in pol smo poleteli proti Tenerifu. Na otok smo prispeli okoli poldneva. Namestili smo se v hotel Regency Resort.  Bili smo malo stran od obale. Ogledali smo si nekaj trgovin v bližini našega hotela, nekaj visokih stavb, hotelov, restavracij …

Kasneje smo zaplavali v morju, vendar se ni bilo lahko upirati valovom Atlantskega oceana. Bližal se je večer, zato smo se napotili proti hotelu, kjer smo si po napornem potovanju nekoliko odpočili.

Drugi dan smo se odpravili v Loro Park. To je živalski vrt, v katerem prebivajo mnoge živali s celega sveta. Okoli štirih popoldne smo se podali na pot proti še enemu živalskemu vrtu, imenovanem Jungle Park. Hitro smo si ga ogledali in videli, da se v bližini nahaja še Monkey Park. Imeli smo dovolj časa za ogled še tega. Zvečer smo se utrujeni vrnili v hotel in takoj zaspali.

Tretji dan smo odšli v bližnji vodni Siam Park. Vrnili smo se dovolj zgodaj, da smo si lahko zvečer ogledali še eno turistično naselje. Turistov in domačinov je kar mrgolelo.

Naslednji dan sem odšla s teto in bratrancem po nakupih, mama in oče pa sta si ogledala severozahodni del otoka. Zvečer smo dobili obiske. Prišla je mamina sošolka, ki živi tam že več kot 10 let.

Peti dan smo se odločili, da si ogledamo vulkan El Teide, ki se vzpenja na sredi otoka. Z najetim avtomobilom smo se peljali po zanimivi pokrajini, ki me je spominjala na površino Lune. Rastlinja ni bilo, videli smo le posušeno lavo, ki je oblikovala različne oblike površja. Nato smo prispeli do vlečnice. Naprej nam niso dovolili, saj so opazili nenavaden dim. Izvedeli smo, da je zaradi dolgotrajne suše prišlo do požarov. Ker nam ni uspelo priti na vrh vulkana, ki je visok 3718 metrov, smo se odločili, da se na ta zanimivi otok v prihodnosti še vrnemo.

Zjutraj smo se zbudili zelo zgodaj in se odpeljali na letališče. Leteli smo nad Afriko, kjer sem imela možnost videti gorovje Atlas in puščavo Saharo. Domov smo se vrnili pozno ponoči. 

Ostale vsebine iz rubrike Regionalček: http://www.regionalobala.si/regionalcek