Kdo bo novi papež?

Čeprav se je vatikanski rek o tem, da "kdor v konklave vstopi kot papež, iz njega odide kot kardinal", že večkrat potrdil v praksi, pred vsakimi volitvami poglavarja Katoliške cerkve v javnosti zaokrožijo imena najverjetnejših kandidatov za prevzem položaja. Pred novim konklavom se v svetovnih medijih najpogosteje omenja 12 imen.

ANGELO SCOLA (71), Italija, kardinal od leta 2003. Benedikt XVI. ga je leta 2011 imenoval za milanskega nadškofa, potem ko je bil več let beneški patriarh. Kot enega od možnih naslednikov papeža so ga omenjali že pred prejšnjim konklavom. Spada v konservativno strujo kardinalov in je blizu nekdanjemu papežu. Moralni teolog in filozof, ki je bil več let rektor papeške Lateranske univerze, velja za dostopnega in odprtega za dialog, manjkalo pa naj bi mu karizme.

GIANFRANCO RAVASI (70), Italija, kardinal od leta 2010. Zadnjih pet let je na čelu papeškega sveta za kulturo. Kot eden prvih kardinalov si je omislil račun na Twitterju in svetu intenzivno sporoča, da je sporočilo krščanstva moderno. Velja za zmerno konservativnega in bi bil po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina lahko most med različno mislečimi kardinali, vprašanje pa je, če se bodo kardinali že drugič zapovrstjo odločili na papeški sedež posesti "klasičnega evropskega intelektualca".

PETER TURKSON (64), Gana, kardinal od leta 2003. Dolgoletni nadškof Cape Coasta je pred tremi leti stopil na čelo papeškega sveta za pravičnost in mir in od afriških kardinalov zaseda najvišje mesto v rimski kuriji. Je edini kardinal iz Afrike, ki ga omenjajo med kandidati za naslednika Benedikta XVI. Poznavalci kardinala, ki spada med liberalnejše, opisujejo kot skromnega in odprtega človeka s prefinjenim smislom za humor.

OSCAR MARADIAGA (70), Honduras, kardinal od leta 2001. Dolgoletni nadškof Tegucigalpe se je za morebitnega papeža omenjal že na zadnjem konklavu, po mnenju mnogih pa ima med latinskoameriškimi kandidati za ta položaj največ možnosti. Nekateri mediji ga opisujejo kot zvezdo Cerkve v Latinski Ameriki in latinskoameriškega Karola Wojtylo. Govori pet tujih jezikov in ima najverjetneje najbogatejše izkušnje v mednarodnih odnosih od vseh kardinalov.

ODILO SCHERER (63), Brazilija, kardinal od leta 2007. Tega leta je tudi stopil na čelo največje škofije Latinske Amerike, Sao Paola, kjer si je na račun vodenja prislužil številne pohvale. Ima tudi izkušnje z rimsko kurijo, kjer je služboval od leta 1994 do leta 2001. Po mnenju analitikov bi bil njegov največji minus pri izbiri lahko dejstvo, da je relativno mlad ter možnost, da bi ga zaradi nemških staršev številni dojemali kot drugega nemškega papeža po vrsti.

JOAO BRAZ DE AVIZ (65), Brazilija, kardinal od leta 2012. Od leta 2011 je na čelu vplivne kongregacije za ustanove posvečenega življenja. Pred tem je bil sedem let brazilski nadškof. V rimsko kurijo naj bi brazilski kardinal, ki se je v mladosti spogledoval s teologijo osvoboditve, prinesel svež veter.

MARC OUELLET (68), Kanada, kardinal od leta 2003. V kuriji od leta 2010 vodi kongregacijo za škofe in velja za zelo podobnega Josephu Ratzingerju. Je poliglot in zelo cenjen tudi v Latinski Ameriki, kjer je deset let deloval v okviru misijonov. Poleg Scole velja za največjega favorita. Njegovo vodenje quebeške nadškofije sicer ni bilo ocenjeno kot zelo uspešno. Leta 2011 je v nekem pogovoru dejal, da bi bil zanj izbor za papeža "nočna mora".

CHRISTOPH SCHÖNBORN (68), Avstrija, kardinal od leta 1998. Dunajski nadškof je blizu Ratzingerju, v nekaterih pogledih konservativen, v drugih pa zmeren. Med drugim je ob razkritju pedofilskega škandala zavzel ostro stališče proti prikrivanju dejanj duhovnikov s strani Cerkve. Ima bogate pastoralne izkušnje in velja za najmočnejšega evropskega kandidata izven Italije.

PETER ERDO (60), Madžarska, kardinal od leta 2003. Budimpeški nadškof, ki mu je uspel izredno hiter vzpon v cerkveni hierarhiji, je bil do leta 2010 najmlajši član kardinalskega zbora. Že več let je na čelu evropske škofovske konference, kar pomeni, da med evropskimi kardinali, ki jih je v kardinalskem zboru največ, uživa velik ugled. Konservativni kardinal se je med kandidati za papeža znašel že pred konklavom leta 2005.

LUIS ANTONIO TAGLE (55), Filipini, kardinal od novembra 2012. Mladi nadškof Manile velja za ljubljenca medijev, ki sta jih pritegnili njegova karizma in odprtost. Spada v zmernejšo strujo kardinalov in naj bi predstavljal Cerkev 21. stoletja. Simbolizira katolištvo izven Zahoda in Cerkev, ki je blizu ljudem in družbeno angažirana. Njegova leta ne govorijo v prid izbiri za papeža in številni kardinali naj bi o njem razmišljali kot o "odličnem papežu ... nekega dne".

SEAN O'MALLEY (68), ZDA, kardinal od leta 2006. Bostonski nadškof spada v red kapucinov in je poznan po svoji preprostosti. V svoji škofiji se je zavzeto boril proti pedofiliji, uspelo pa mu je tudi sanirati finančno stanje škofije, ki so jo skoraj uničile odškodnine žrtvam. Kljub temu naj se izvolitev papeža iz ZDA kljub domnevno močnemu lobiranju ameriških kardinalov ne bi zdela zelo verjetna.

TIMOTHY DOLAN (62), ZDA, kardinal od februarja 2012. Od leta 2009 je na čelu newyorške nadškofije, je pa tudi predsednik ameriške škofovske konference. Medijsko močno izpostavljenega kardinala je revija Time uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu v letu 2012. Po mnenju nekaterih poznavalcev Vatikana je prvi resni kandidat za papeža iz ZDA.

Več iz rubrike politika: 

Protesti v Ljubljani

SD večinoma za vstop v vladno koalicijo

Vrhovno sodišče zavrnilo Jankovićevo pritožbo

Deli novico: