V primeru potopa križarke preiskujejo devet ljudi, med drugimi kapitana ladje in tri uslužbence družbe Costa Crociere.

Poročilo kapitanu Schettinu očita, da se je pred italijanskim otokom Giglio odločil za tvegan manever, da je prepozno zaukazal evakuacijo ter da je ladjo zapustil, še preden so jo zapustili vsi potniki.

Poročilo za nesrečo krivi tudi Roberta Ferrarinija, kriznega koordinatorja Coste Crociere, saj naj se kljub vsem dostopnim informacijam ne bi odzval, kot bi se moral. Strokovnjaki trdijo, da naj bi kapitan križarke Ferrarinija obvestil o nesreči, ta pa naj bi ukaz o evakuaciji izdal skoraj pol ure kasneje.

Poročilo poudarja tudi problem jezikovnih ovir med člani posadke ladje Costa Concordia. Največ težav naj bi imela kapitan in indonezijski krmar, ki naj bi tik pred nesrečo krmilo obrnil v desno, čeprav je dobil ukaz, naj ga obrne v levo.

Naslednje zaslišanje pred začetkom sojenja naj bi bilo 15. oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V nesreči križarke Costa Concordia, ki je 13. januarja nasedla pred italijanskim otokom Giglio, je od 4229 potnikov na krovu življenje izgubilo 32 ljudi.