Felix Leinemann iz direktorata za pomorstvo in ribištvo pri Evropski komisiji je na današnji novinarski konferenci izpostavil pomen tovrstnega načrtovanja z vidika razvoja modre ekonomije oz. izkoriščanja potencialov morja na trajnostni način. Evropska direktiva iz leta 2014 je med drugim državam članicam naložila pripravo posebnih pomorskih načrtov do leta 2021.

Slovenija po njegovi oceni kljub majhnosti obalnega pasu premore zelo raznolike dejavnosti, od turizma in ribištva do solinarstva in ladjarstva, "dober načrt pa lahko pripomore k temu, da se te dejavnosti razvije na trajnosten način".

Pomorski prostorski načrt do leta 2020

Po besedah Lenče Humerca Šolar z ministrstva za okolje in prostor si želijo več od samega sprejema pomorskega načrta: "Ne želimo pripraviti samo prostorskega plana, ampak želimo vzpostaviti formalni okvir, da bomo območje slovenskega morja in obale načrtovali tako, da bomo tudi v daljšem obdobju po sprejetju prostorskega načrta z načrtovanim in izvedenim razvojem zadovoljni."

Pri tem želijo razvijati dejavnosti, ki ne bodo poslabševale stanja okolja, ki bodo pospeševale in povečevale kakovost rabe ter tiste, ki jih ni možno izvajati nikjer drugje. Kot je še pojasnila, prenavljajo strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki bo dala vsebinski okvir za vse podrejene prostorske akte, vključno s pomorskim načrtom. Ob tem nova zakonodaja uvaja regionalne prostorske plane, kar bo po njenem nudilo boljše možnosti razreševanja prostorskega načrtovanja. Do zdaj namreč ni bilo nobene vmesne stopnje oz. je zevala vrzel med strateškimi usmeritvami, ki izhaja iz državnih dokumentov, in občinskimi prostorskimi načrti.

Šolarjeva je ocenila, da bi do sredine leta 2020 morali pripraviti pomorski prostorski načrt vključno z izdelano presojo vplivov na okolje, tako da bi imeli nato še približno leto dni časa za vladno proceduro.

V najožjem obalnem pasu se koncentrirajo največji problemi

Slavko Mezek iz Regionalnega razvojnega centra Koper pa je dodal, da je pomorsko prostorsko načrtovanje pomembno tako z vidika strateškega razvoja severnega Jadrana kot celote, obenem pa jih posebej zanima najožji obalni pas, saj se tu "koncentrirajo največji problemi, tu imamo tudi največjo gostoto rab in konfliktov med temi rabami".

Tovrstne dejavnosti se skladajo tudi z delovanjem podporne točke za evropsko strategijo za jadransko-jonsko makroregijo, zlasti glede okoljskih prioritet, kjer je prostorsko načrtovanje v ospredju, pa je dodal Iztok Škerlič iz javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola.