Kako se lotiti fotografiranja, ko se prelevimo v popotnika, je vprašanje, s katerim se pred odhodom v svet ukvarja le malokdo. Večina se nas zadovolji samo s tem, da se aparat zanesljivo znajde v nahrbtniku, čim bolj pri roki, da nam kaj ne uide.

Inženir računalništva Andrej Sukič, ki prihaja iz Prekmurja in živi ter dela v Ljubljani, o tem pravi: "Ko govorimo o popotniški fotografiji, je tako kot pri drugih stvareh. Če hočeš nekaj več, se moraš pripraviti. Še ko sem doma, se zato na spletu malo bolj pozanimam o kraju, kamor potujem oziroma o zanimivih zgodbah, ki bi se jih dalo tam pofotkati. Kuba, ki je vsebina moje tokratne razstave, ima na primer izrazit in samosvoj latinskoameriški temperament. Privlačijo že sami ljudje, njihovo življenje v njihovem okolju, in to je bila stvar, za katero sem se v naprej odločil, da jo bom iskal v objektiv. Ko sem šel na pot, sem točno vedel, da želim prinesti z nje utrinke iz življenja teh ljudi."

In kako fotografirati, če na poti nisi sam, ampak te spremlja družina ali pa si vpet v vodeno skupino, ki hiti od ene znamenitosti k drugi? "Če greš na dopust z družino oziroma ne v svoji režiji, seveda nimaš toliko časa, da se posvetiš predvsem fotografiji, saj se moraš prilagoditi ostalim. Jaz se kljub temu malo posvetim svojemu vnaprejšnjemu cilju. Dobro je, da si osredotočen na tisto stvar, ki jo pač želiš in potem bolj ali manj intenzivno iščeš take motive. Na Kubi sem na primer oprezal za tam značilnimi starimi ameriškimi avtomobili in jih iskal skupaj z vsaj še kakim Kubancem poleg, z domačinom. Oba skupaj tako jasno povesta zgodbo Kube. Avto na primer govori o preteklosti otoka, kak šolar poleg pa o prihodnosti. Vedno se najde kaj, kar se pojavi mimogrede, tisti hip, in nato gre mimo. Če si na preži z odprtimi očmi, ti kaj zanimivo zgovornega ne uide. Ko pa želiš še več, nekaj boljšega, je dobro, da se osredotočiš na to in si za fotografiranje vzameš kaki dve, tri ure časa."

Kaj pa fotoaparat in ostala oprema? Kaj izbrati za popotniško fotografiranje? "Kar se opreme tiče, ta ni tako pomembna. Tudi z malo boljšo povprečno opremo se da danes narediti krasne fotke. Dobro je, če imaš poleg standardnega objektiva še širokokotnega in kak teleobjektiv za portrete. Če želiš portrete, je sploh dobro, da se osredotočiš samo nanje. Za dobrih 200 evrov se že dobi zadovoljive kompaktne fotoaparate. Nimamo vsi veliko denarja za fotografsko opremo, pa tudi želje ne, da s seboj nosimo več kilogramov te opreme. Pri nakupu poglejmo, da ima aparat dobro svetlobno jakost. Močnejši ko je objektiv svetlobno, nižjo zaslonko ima. 1,8 je zelo zmogljiva zaslonka in kar nekaj kompaktnih aparatov jo že ima. To omogoča, da  fotografija tudi pri slabih svetlobnih pogojih, na primer ponoči, uspe. Če je zaslonka še nižja, je še bolje. Izogibam se aparatom z močnejšim zoomom. So prevelik kompromis in kakovost fotografije ni dobra. Pri fotografiranju raje stopim korak bliže. To sicer pomeni, da stopiš v nek krog zasebnosti človeka, ki ga želiš portretirati. Sprva je običajno obema nerodno, a večina ljudi v glavnem to sprejme, čeprav so tudi taki, ki te zavrnejo. Ko govorim o pikslih, je 10 megapikslov dovolj. Dobro pa je še, da ima aparat stabilizator."

Sorodne vsebine:

 Penina bo v Portorožu tekla v potokih

Na Laponskem nastaja ledeni hotel

Vas pod skalo