Manca Plazar, vodja Urada za okolje in prostor Občine Piran, je uvodoma dejala: "Območje Strunjana je občutljivo območje, saj zahteva urejanje morja, obale in poslušanje predlogov lokalnih prebivalcev. Potrebno je tudi urediti parkiranje na robu Krajinskega parka, saj je predvsem za časa večjih turističnih prireditev, kot so praznik artičok in kakijev, tam večja obremenitev. Na vrata občine trkajo tako školjkarji kot veslači in drugi, ki delajo in se udejstvujejo na tem območju in bi želeli imeti svoj prostor."

Predstavnik RRC Koper Slavko Mezek je ob predstavitvi razložil, da sam projekt Shape predvideva območje 100-metrskega pasu ob obali, kjer bi bila gradnja prepovedana. Na ravni Evropske Unije je to nekakšen pilotni projekt, kako urejati prostore tik ob morju.

Zahodni del Krajinskega parka je tudi najtoplejše območje v Sloveniji, v prihodnjih letih se bo zaradi klimatskih sprememb soočalo s pomanjkanjem vode, v naslednjih 100 letih pa se predvideva dvig morske gladine za 48 centimetrov. Krajina je tu posebna tako zaradi naravnih značilnosti, kot je drevored pinij, in zaradi pomembnih sakralnih objektov. Prvi arhitekt tega območja je Edo Mihevc, ki je osnoval več delov Obale. Prometno problematiko bodo skušali razbremeniti predvsem z javnim prometom, kar je tudi prevladujoči trend v Evropi.

Projektant Gregor Čok je poudaril, da si želijo poleg pred gradnjo zavarovanega območja še nadgradnjo turistične infrastrukture in prireditveni plato. V Centru naselja tako snujejo tržnico za kmetijske pridelke ter urejen parkirni prostor. Priobalni pas naj bi dobil prostor za vodne športe, prostor za ribiče in urejeno kopališče. Težava v akvatoriju so tudi divja sidrišča, zato razmišljajo o pomolih in urejenih sidriščih.

Domačini si želijo ureditev parkiranja in tržnico, navtika nezaželena

Marko Starman: "Mi se s temi vprašanji ukvarjamo že od samega začetka. Potrebno je imeti neko dolgoročno vizijo, kako urediti prostor za potrebe tako turizma kot občanov.“

Bruno Purger, zavod za varstvo kulturne dediščine Piran, je poudaril predvsem problem morskega pasu, ne le zaradi divjih središč, temveč tudi zaradi čolnov v kanalu. Lastniki večjih navtičnih plovil po njegovem mnenju ne spadajo v tak prostor, drugo pa so ribiške pasere.

Michele Trani, predstavnik turističnega društva Strunjan: "Za praznik kakija je Strunjan zelo prometno obremenjen, če bi kaj zagorelo, bi gasilci takrat težko prišli zraven po cesti, prav tako rešilci. To dejansko je problem."

Marina Knez, predsednica KS Strunjan, je izrazila skepso glede urejanja prometa z javnimi prevoznimi sredstvi, ker bi tako omejili tako prihod obiskovalcev kot velikost njihovih nakupov, saj včasih kupijo večje količine kakijev in bi jih težko prenesli z avtobusom.

Irena Vrhovnik iz kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije je predlagala razpotegnjenje Praznika kakija na celotno sezono, da bi tako razbremenili promet.

Franco Giassi, glavni organizator Praznika kakija, je izpostavil, da najbolj obremenijo prostor obiskovalci iz notranjosti Slovenije, glede veslaškega kluba pa je dejal, da ne verjame, da je tam veliko Strunjančanov, prav tako ne verjame, da ima lokalno prebivalstvo toliko plovil v lasti, poleg tega pa bi bilo potrebno urediti tudi sanitarije za štirinožne prijatelje.

Več iz rubrike Mesta:

Občinsko "zaslužkarstvo" jezi podjetnike

FOTO: Velikonočni sejem z zamudo uspel

Od danes zaprta nekatera koprska parkirišča