Rokave so v parlamentarnih strankah zavihali že v petek, ko so iskali dogovor za ustavne spremembe referendumske ureditve. Po posvetu predsednika DZ Gregorja Viranta z vodji poslanskih skupin kaže, da ustavne spremembe, ki v glavnem odražajo stališča strokovne skupine, podpirajo vse koalicijske stranke in SD. To zadošča za ustavno večino v DZ. PS bo o podpori predlogu še razmislila.

Predlog med drugim natančneje določa vsebine, o katerih referendum ne bi bil dopusten, namesto kvoruma za veljavnost referenduma pa se uveljavlja zavrnitveni referendum.

Obetajo se spremembe v političnem sistemu

Če bi predlagane spremembe vendarle uspele dobiti zadostno podporo, bi to lahko bil prvi korak k spremembam političnega sistema, ki jih je sicer predlagala vladajoča SDS. Glede na odzive nekaterih drugih strank kaže, da bi podporo utegnil prejeti še predlog za možnost odvzema županskega mandata in predlog za uvedbo poskusnega mandata za nove sodnike. Predlog za reelekcijo sodnikov in predlog za večinski volilni sistem nasprotno nimata možnosti za sprejem v DZ, prav tako ne kaže, da bi podporo prejel predlog SDS za uzakonitev možnosti odvzema poslanskega mandata.

Premier in prvak SDS Janez Janša je sicer k predlogom za spremembe političnega sistema pozval tudi druge stranke in na to temo napovedal sestanek vodij parlamentarnih strank, ki naj bi bil po nekaterih informacijah kmalu.

Vlado in DZ sicer čakajo tudi reforma trga dela, o kateri bodo poslanci razpravljali predvidoma že januarja, prav tako se obeta zdravstvena reforma in dokončanje reforme pravosodnega sistema.

Politični vrh se bo moral sporazumeti tudi o nekaterih kadrovskih vprašanjih. Tako ravno te dni potekajo usklajevanja pri predsedniku Pahorju glede novega varuha človekovih pravic in prvega namestnika predsednika računskega sodišča. V nadaljevanju leta jih med drugim čaka še imenovanje novih predsednikov računskega in ustavnega sodišča.

Za večino naštetih in drugih ukrepov, predvsem za blažitev posledic krize in zagon gospodarstva, bo nujna trdnost koalicije in sodelovanje opozicije. Če pri slednjem mnogi vidijo kot pomembnega zaveznika novega predsednika republike Boruta Pahorja, pa bo na odnose znotraj koalicije verjetno najbolj vplivalo znotrajstrankarsko dogajanje.

Volilni kongresi bodo prinesli vsaj eno spremembo v vrhovih strank

Spomladanski kongresi kar treh koalicijskih strank lahko prinesejo spremembe v političnem vrhu, ki utegnejo vplivati na sestavo vlade.

Aktualni predsednik SLS Radovan Žerjav je namreč že novembra napovedal, da na kongresu stranke 2. marca ne bo več kandidiral za predsednika. Pripravljen je še ostati minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, vendar ostaja odprto vprašanje, kako se bodo glede tega uskladili tako v stranki kot v koaliciji.

Načelno so namreč dogovorjeni, in Žerjav je bil vedno velik zagovornik tega, da predsedniki koalicijskih strank sedijo tudi v vladi - izjema je predsednik DL Gregor Virant, ki je predsednik DZ. Poleg tega je tudi za koalicijsko stranko precej nerodno, če njen predsednik ni v vladnih vrstah. Zato gre sklepati, čeprav v SLS imen favoritov za novega predsednika še ne razkrivajo, da novega vodjo iščejo med Žerjavovimi tesnimi sodelavci, poleg poslancev tudi med podpredsedniki stranke. To so minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, Olga Franca in Janez Tomšič.

Če bi krmilo stranke prevzel Bogovič, ki se ga v javnosti kot možnega kandidata največkrat omenja, bi Žerjav lahko tudi ostal minister. Če pa Bogovič tega izziva ne bo sprejel, naj bi stranka iskala kandidata za predsednika, ki bo pripravljen ob tem sprejeti tudi funkcijo v vladi.

SLS je Žerjavovo odločitev obžalovala, nekaj časa so tudi gojili upanje, da bi si le premislil. Vendar je že večkrat zatrdil, da možnosti, da bi si premislil, ni. V SLS izpostavljajo, da je Žerjav v stranki postavil visoke etične standarde. Svojo odločitev je sicer sporočil potem, ko je stranka iz svojih krogov izključila mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je po množičnih protestih tudi odstopil z županskega mesta. Zato bodo letos v Mariboru tudi nadomestne lokalne volitve.

Konec aprila ali v začetku maja bo potekal tudi redni volilni kongres največje vladne stranke SDS. Zadnji kongres, na katerem je Janša dobil svoj peti mandat za vodenje stranke, je bil 9. maja leta 2009. Predsednik stranke je od leta 1993, menjava na na vrhu SDS pa bi bila veliko presenečenje.

Volilni in programski kongres bo 1. marca imela tudi DeSUS. Prvak te stranke Karl Erjavec je že napovedal, da se bo potegoval za vnovičen mandat, kot možna protikandidata pa se omenjata tudi generalni sekretar stranke Ljubo Jasnič in predsednica ljubljanskega odbora DeSUS Meta Vesel Valentinčič. Evidentiranje kandidatov bo potekalo do 20. januarja.

Erjavec je ocenil, da bi bilo slabo, če bi bil edini kandidat. Sam se je sicer zaradi vnovičnih pozivov k njegovi zamenjavi že pred meseci zavzel za čim prejšnji redni kongres, s katerim bi tudi končali napetosti, ki pogosto pretresejo stranko. Po njegovem mnenju bo kongres priložnost za spremembe, izkazalo pa se bo tudi, kolikšna je moč posameznikov v stranki. Z Erjavcem je nezadovoljen zlasti pokrajinski odbor za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino.

Koalicija je sicer minulo leto preživela relativno složno. Med partnericami se je vnelo nekaj ideoloških nesoglasij, konec leta pa so nekaj napetosti povzročila različna stališča glede prodaje bank in državnega premoženja v celoti. Koalicija se je znašla na spolzkem terenu še zaradi preiskav pristnosti podpisov poslancev PS pod referendumsko zahtevo za zakon o holdingu, pa tudi zaradi izgubljenih podpisov pod pobudo sindikata za referendum o zakonu o slabi banki. Vendar nazadnje nobena koalicijska stranka ni podprla interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, ki se je zaradi tega moral zagovarjati pred poslanci.

Največja opozicijska stranka v novo leto z novim programom

Prihodnjo soboto se bo na programskem kongresu sestala tudi Pozitivna Slovenija. Sprejela naj bi manifest, ki bi jo pomaknil "bolj na levo", po poročanju nekaterih medijev naj bi se stranka tudi priključila evropski skupini socialistov in ne liberalcev.

Več iz rubrike Politika:

Monti predstavil svojo sredinsko volilno koalicijo

Virant z vodji poslanskih skupin o spremembah referendumske ureditve

Obama podpisal obrambni proračun, vendar s pridržkom zaradi Guantanama