Joc Pečečnik je povedal, da si je palačo Carciotti ogledal in priznava, da gre za čudovito zgradbo na elitni lokaciji. Išče namreč lokacijo za trgovski center v stilu brandov tipa Harrods, torej luksuznih blagovnih znamk oblačil, ki bi bil zanimiv za kupce iz celotne Furlanije - Julijske krajine, Ljubljane in Zagreba. Potem pa je idejo o nakupu opustil.

Na vprašanje, zakaj je opustil idejo, Pečečnik odgovarja, da bi šlo za preveliko naložbo, saj bi za nakup porabil 15 milijonov evrov, še dvakrat toliko pa bi porabil za prenovo.

Foto: palazzocarciotti.org/Luca Aless

Medtem pa na spletu poteka zbiranje podpisov za peticijo "Rešimo palačo Carciotti. Podpiši tudi ti". Snovalci peticije so tržaškemu županu Robertu Dipiazzi že poslali pismo, v katerem mu sporočajo, da želijo, da ostane palača v lasti občanov in da so zadovoljni, da dražbe, na katerih se je palača prodajala, niso bile uspešne. Spletna stran s peticijo je dostopna v štirih jezikih: italijanskem, nemškem, angleškem in slovenskem.

Kot navajajo, gre za eno najbolj pomembnih in najbolj priljubljenih stavb v Trstu, ki je dediščina Tržačanov, zato jo želijo ohraniti v javni lasti.

Palača Carciotti je v lasti tržaške občine od leta 1932 in se uvršča med najbolj izvirne stavbe neoklasične srednjeevropske arhitekture. Narejena je bila po zamisli arhitekta švicarsko-nemškega rodu Mettea Pertscha in po naročilu grškega trgovca Demetrija Carciottija, ki se je v Trst priselil leta 1775. Pertsch je med drugim zasnoval tudi Gledališče Verdi, Rotondo Panciera, Hišo Steiner, svetilnik Lanterna. Palačo Carciotti, ki je bila zgrajena leta 1805, krasijo kipi Antonia Bosa in slike Giuseppeja Bernardina Bisona.

Foto: palazzocarciotti.org/Trieste Contemporanea

Nahaja se na tržaškem nabrežju, na koncu Velikega kanala, sredi tako imenovane Terezijanske četrti. Gre za novi del mesta, ki se je po navodilih Marije Terezije v 18. stoletju razširil preko srednjeveškega zidu na takratne soline.

Pobudniki peticije pravijo, da imajo radi Trst, njegovo umetnost in kulturo. V tako težkem obdobju, kot je čas epidemije, ostajajo pogumni in ponosni na svojo zgodovino ter kulturo in jezik, zato palača Carciotti ni naprodaj. Županu predlagajo, da tržaška občina obnovi palačo, ki bo postala kulturo središče odprto za vse.