Ideja o golf igrišču na slovenski Obali je stara že več kot desetletje. Tisti, ki so se lotili projekta že davnega leta 2004, pa še danes niso začeli z deli. V bistvu niso niti začeli. K temu je najbrž botrovalo več dejavnikov. Od gospodarske krize do gorečega nasprotovanja zakupnikov kmetijskih zemljišč. A kolikšna je danes možnost, da bi igrišča res zrasla? Kot kaže, vse visi v zraku, še nekaj let pa petičnih gostov zaradi golfa na Obali zagotovo ne bo.
V igri turistično gospodarstvo
Golf igrišče v Sečovljah bi, kot je bilo predvideno, zavzemalo preko 70 hektarov zemljišč, investicija pa naj bi namensko ustanovoljeno družbo Golf Istra d.o.o. stala nekaj več kot 10 milijonov evrov.
Po javno dostopnih podatkih omenjeni poslovni subjekt še posluje, v lanskem letu so imeli za okrog 50 tisoč evrov prihodkov in okrog 70 tisoč evrov izgube, vendar si je težko predstavljati, da bi omenjena družba gradila golf igrišče. Večinski lastnik je namreč nekdaj mogočni Istrabenz, ki pa danes ostaja le še pogorišče nasedlih naložb. Svežega kapitala torej s strani glavnega lastnika ne gre pričakovati.
Po mnenju enega glavnih podpornikov izgradnje golf igrišča, poslanca Gašparja Gašparja Mišiča, to niti ni takšna težava, saj bi, v kolikor bi bila dovoljenja pripravljena, investicijo lahko prevzel kdo drug. "Zadevo bi lahko financiralo turistično gospodarstvo, vsaj v interesu bi jim moralo biti, ker bi tako polnili hotele tudi v jesenskih in zimskih mesecih."
"Eno igrišče bi lahko postavili v Sečovljah, drugega na Baredih v Izoli in še dve v Kopru. Potem bi že lahko govorili o golf destinaciji. Če bi se povezali s Krasom, hrvaškim delom Istre in tržaško pokrajino, pa bi bila izbira še toliko večja in vsi bi začutili sinergijo," še dodaja Mišič, ki trdi, da se igrišča med seboj dopolnjujejo. "Vendar za sedaj gradnjo preprečujejo birokratske ovire in bleferji."
Kmetje so proti
Rešitev z drugimi investitorji se zdi nekoliko čudna Ireni Vrhovnik, članici združenja zakupnikov kmetijskih zemljišč in civilne iniciative Sečovlje. Sama nasprotuje izgradnji golf igrišča, ker naj bi to zraslo na najboljših kmetijskih površinah, ki bi bile s tem izgubljene. "Poleg tega nam sedaj vsi napovedujejo prehrambeno krizo, zato je samooskrba bistvenega pomena. Takšnih površin se zlepa ne da."
Izgradnjo golf igrišča je v času predvolilne kampanje zagovarjal tudi sedanji Piranski župan Peter Bossman, vendar konkretnih korakov v tej smeri občina še ni naredila.
Nekaj časa je bilo govora, da bodo izpad kmetijskih zemljišč pokrile nove kmetijske površine, ki jih bodo v uporabo dale tri Obalne občine, a je ta projekt naknadno padel v vodo.
Zadeva sedaj stagnira, dokončne odločitve o tem, ali je golf igrišče v Sečovljah primerno ali ne, pa ni podalo niti ministrstvo. Začetek gradnje je bil že večkrat napovedan in nato preložen, sedaj pa je vprašanje, ali bo do gradnje, glede na vse okoliščine, sploh prišlo.
Prostorski načrti Istarske županje so pred leti predvideli 23 golf igrišč v Istri. Vendar je ta megalomanski projekt ustavljen zaradi protestov Istranov, ki niso dovolili brezumne betonizacije apartmanskih naselij na rodovitni zemlji vse pod pretvezo izgradnje golf igrišč. Največja težava pa se je pokazala pri oskrbi z vodo.
V javnosti se je izvedelo, da bi golf igrišča plačevala za kubični meter porabljene vode pet krat manj kot ostali prebivalci in to še brez vodnega prispevka in nadomestila za urejanje voda..
Vsako igrišče bi obsegalo 80 do 150 ha zemljišč na katerih bi bili večji del apartmanska naselja in vile. Trajno bi ostali brez kmetijskih zemljišč, travnikov, pašnikov, gozdov in predvsem vode.
Težava golfa ni v tem, da razen elite večina državljanov nima dostopa do igranja golfa, temveč je ekološki.
Imeti golf igrišče »na lastnim dvorišču« pomeni imeti uničeno biološko pestrost, pretirano porabo vode ter s tem nevarnost solinizacije ter pretirano uporabo pesticidov in umetnih gnojil.
Negativen vpliv na lokalno prebivalstvo ima tudi nepregledno mešetarjenje z nepremičninami povezanimi z golf igrišči, kjer interesi trčijo v interes lokalnega prebivalstva usmerjenega v kmetijstvo.
Vsako golf igrišče z osemnajstimi luknjami (po ocenah Evropskega golf združenja) porabi dnevno v povprečju 2.000 kubičnih metrov vode. Za primerjavo je to toliko, kot porabi majhno mesto z 8.000 prebivalci.
Rižanski vodovod se predvsem sooča s težavami v oskrbi v poletnih mesecih, ko je poraba vode največja, izdatnost vodnega vira Rižane pa minimalna in nezadostna za zagotavljanje nemotene vodo oskrbe. Manjkajoče količine vode se sicer uvaža iz sosednjih vodovodnih sistemov Kraškega vodovoda Sežana in Istrskega vodovoda Buzet vendar so te količine dobavljene vode ne gotove saj se sosednja vodovoda soočata s podobnimi težavami v času povečane porabe na svojih sistemih. Posledično prihaja do negativne vodne bilance, še posebno v času konične porabe in do izpraznitve vodohranov, kar se odraža v prekinitvah dobave vode pri porabnikih.
V zvezi predvidenim sečoveljskem igrišču za golf govorimo o drugi okoljski nevarnosti. Načrtovalci so predvideli, da bo to popolnoma samostojno pri oskrbi z vodo s pomočjo lastnih vodnjakov. Pri tem so nevedni ali pa so zavestno zamolčali, da so že obstoječe vrtine zasoljene kar je tudi vzrok za povečanje deleža slane vode v obstoječem sistemu podzemnih vod.
Po podatkih, ki so dostopni (na Japonskem) povprečno na golf igrišče uporabijo letno 1,5 tone kemijskih preparatov, kar je osem krat več kot na riževih poljih. V ZDA porabijo povprečno 750 kg, na Danskem pa le 135 kg v kar jih je prisilila strožja zakonodaja. To pomeni, da so obstajale težave z kontaminirano podtalnico.
Investitorji in njihovi zagovorniki skrivajo realno ceno izgradnje golf igrišča. Predvsem pa njegovo rentabilnost. Zato so golf igrišča s trajno uničenim prostorom le zavesa za nepremičninske posle pri tržni prodaji apartmanov.
V Italiji je 56.000 golfistov vpisanih v klube kar je 214 igralcev na golf igrišče. V ZDA je 2.000 igralcev na igrišče, na Nizozemskem je približno 1.000 igralcev na igrišče, kar je še vedno premalo, da bi bila igrišča rentabilna. Pred časom je šlo v stečaj golf igrišče v avstrijskem Schladmingu s 1.562.130 € izgube.
Sedaj pa se vprašajmo: «Koliko članov – igralcev pa bo imelo sečoveljsko igrišče?«
V javnosti se je izvedelo, da bi golf igrišča plačevala za kubični meter porabljene vode pet krat manj kot ostali prebivalci in to še brez vodnega prispevka in nadomestila za urejanje voda..
Vsako igrišče bi obsegalo 80 do 150 ha zemljišč na katerih bi bili večji del apartmanska naselja in vile. Trajno bi ostali brez kmetijskih zemljišč, travnikov, pašnikov, gozdov in predvsem vode.
Težava golfa ni v tem, da razen elite večina državljanov nima dostopa do igranja golfa, temveč je ekološki.
Imeti golf igrišče »na lastnim dvorišču« pomeni imeti uničeno biološko pestrost, pretirano porabo vode ter s tem nevarnost solinizacije ter pretirano uporabo pesticidov in umetnih gnojil.
Negativen vpliv na lokalno prebivalstvo ima tudi nepregledno mešetarjenje z nepremičninami povezanimi z golf igrišči, kjer interesi trčijo v interes lokalnega prebivalstva usmerjenega v kmetijstvo.
Vsako golf igrišče z osemnajstimi luknjami (po ocenah Evropskega golf združenja) porabi dnevno v povprečju 2.000 kubičnih metrov vode. Za primerjavo je to toliko, kot porabi majhno mesto z 8.000 prebivalci.
Rižanski vodovod se predvsem sooča s težavami v oskrbi v poletnih mesecih, ko je poraba vode največja, izdatnost vodnega vira Rižane pa minimalna in nezadostna za zagotavljanje nemotene vodo oskrbe. Manjkajoče količine vode se sicer uvaža iz sosednjih vodovodnih sistemov Kraškega vodovoda Sežana in Istrskega vodovoda Buzet vendar so te količine dobavljene vode ne gotove saj se sosednja vodovoda soočata s podobnimi težavami v času povečane porabe na svojih sistemih. Posledično prihaja do negativne vodne bilance, še posebno v času konične porabe in do izpraznitve vodohranov, kar se odraža v prekinitvah dobave vode pri porabnikih.
V zvezi predvidenim sečoveljskem igrišču za golf govorimo o drugi okoljski nevarnosti. Načrtovalci so predvideli, da bo to popolnoma samostojno pri oskrbi z vodo s pomočjo lastnih vodnjakov. Pri tem so nevedni ali pa so zavestno zamolčali, da so že obstoječe vrtine zasoljene kar je tudi vzrok za povečanje deleža slane vode v obstoječem sistemu podzemnih vod.
Po podatkih, ki so dostopni (na Japonskem) povprečno na golf igrišče uporabijo letno 1,5 tone kemijskih preparatov, kar je osem krat več kot na riževih poljih. V ZDA porabijo povprečno 750 kg, na Danskem pa le 135 kg v kar jih je prisilila strožja zakonodaja. To pomeni, da so obstajale težave z kontaminirano podtalnico.
Investitorji in njihovi zagovorniki skrivajo realno ceno izgradnje golf igrišča. Predvsem pa njegovo rentabilnost. Zato so golf igrišča s trajno uničenim prostorom le zavesa za nepremičninske posle pri tržni prodaji apartmanov.
V Italiji je 56.000 golfistov vpisanih v klube kar je 214 igralcev na golf igrišče. V ZDA je 2.000 igralcev na igrišče, na Nizozemskem je približno 1.000 igralcev na igrišče, kar je še vedno premalo, da bi bila igrišča rentabilna. Pred časom je šlo v stečaj golf igrišče v avstrijskem Schladmingu s 1.562.130 € izgube.
Sedaj pa se vprašajmo: «Koliko članov – igralcev pa bo imelo sečoveljsko igrišče?«
Niste prav dosti razgledani, moram priznat. Niti poznavalci niste. Vsak komentar in diskusija je v bistvu odveč. Hvala za pozornost in nasvidenje.
...glede na situacijo mislim da je golf igrišče na obali samo velika potrata in zguba oz. samo želje nekaj petičnežev...
Koliko petičnih gostov je dopustovalo na obali letos? Kakšna je struktura naših gostov.? Malo poglejte zasedenost Bleda, Otočca,...mi bi imeli v vsaki občini golf igrišče..pensa gente, pensa,...
Koliko petičnih gostov je dopustovalo na obali letos? Kakšna je struktura naših gostov.? Malo poglejte zasedenost Bleda, Otočca,...mi bi imeli v vsaki občini golf igrišče..pensa gente, pensa,...
Odločite se že enkrat, kaj se bo razvijalo na teh 42 kilometrih. Ne moremo imeti kmetijstvo, industrijo, Luko, trgovino in turizem hkrati.
Logično, da nepremičninski špekulant Mišić vidi priložnost v golfu. Predvsem zase, jasno.
Nelogično pa je dejstvo, da se njegova parlamentarna stranka zavzema za večjo samooskrbo, sam pa palamudi drugače. In potem so drugi bleferji... Ne vem, verjetno misli, da se zelenjava goji na policah v Šparu.
Želite golf? Ni problema. Najdite ustrezno lokacijo in nehajte parazitirati na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Že tako ste jih osiromašili z divjo gradnjo betonskih panjev.
Bodite vsaj enkrat koristni za lokalno skupnost in raje rešite problem vodooskrbe.
Nelogično pa je dejstvo, da se njegova parlamentarna stranka zavzema za večjo samooskrbo, sam pa palamudi drugače. In potem so drugi bleferji... Ne vem, verjetno misli, da se zelenjava goji na policah v Šparu.
Želite golf? Ni problema. Najdite ustrezno lokacijo in nehajte parazitirati na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Že tako ste jih osiromašili z divjo gradnjo betonskih panjev.
Bodite vsaj enkrat koristni za lokalno skupnost in raje rešite problem vodooskrbe.
Regional priporoča
Več kronike
V ISTRI STRMOGLAVIL JADRALNI PADALEC: 62-letni inštruktor letenja utrpel poškodbe
M.U.
-
včeraj ob 18:45
Novo iz Slovenije
POVEČANA STOPNJA OGROŽENOSTI: Podaljšan je nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko
M.U.
-
včeraj ob 07:45
TEŽAVE SE ZAOSTRUJEJO: Sindikat policistov pričakuje ukrepe za zaščito integritete policije
A.P.
-
20.12.2024 ob 20:24
Jedinom golf igralištu u Istri zbog suše prijeti propast
Nakon uvedene opće zabrane korištenja vode iz vodopskrbnog sustava za zalijevanje poljoprivrednih površina u Istri, i golfu Crveni vrh isključena je voda. Male količine vode iz vlastite bušotine nisu dovoljne za velike apetite golfskih travnjaka. Propast koja prijeti ovom za sad jedinom golf terenu u Istri poslužit će kao pouka za basnu o kratkovidnom istarskom političaru, stručnim službama u službi politike i golfu.
http://ekologija.hr/news/post/1335/istarska-zupanija-konacno-shvatila-razliku-izmeu-istre-i-skotske/