Po objavi poročila so sicer nekateri pravniki sprožili vprašanje, ali bi morala komisija pri pripravi poročila ravnati po sedmem odstavku 13. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in osnutek poročila, še preden ga je predstavila javnosti, poslati Janši in Jankoviću, da se izjasnita o navedbah. Omenjeni odstavek namreč navaja, da kadar se ugotovitve komisije nanašajo na določeno ali določljivo fizično ali pravno osebo, komisija osnutek ugotovitev pred javno objavo pošlje tej osebi, ki se lahko v roku sedmih delovnih dni izjasni o navedbah v ugotovitvah.

Nekdanji ustavni sodnik in predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm (na fotografiji levo) je v zvezi s tem ocenil, da bi komisija to morala storiti, saj da 13. člen sodi med splošne določbe, medtem ko v komisiji trdijo, da omenjeni člen in odstavek veljata le za postopke pri izdaji načelnih mnenj, ne pa tudi za postopke preverjanja premoženja funkcionarjev, ki ga eno od poglavij zakona opredeljuje posebej.

Jerovšek se pri tem strinja s Šturmom, saj komisija po njegovem prepričanju ni odločala le po določbah iz poglavja o premoženjskem stanju, ampak tudi po drugih določbah, ki predvidevajo osnutek.

Različna stališča

Ustavni sodnik Matevž Krivic je sicer pri tem nedavno opozoril tudi na drugi del sedmega odstavka 13. člena, ki pravi tudi, da če komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da obstaja verjetnost, da bi to ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega ali drugega nadzornega ali sodnega postopka, osnutka ugotovitev obravnavani osebi ne pošlje.

Po mnenju Jerovška pa to ne more biti argument, da Janša in Janković osnutka nista dobila, saj komisija ni obvestila vseh organov preiskovanja in pregona še pred javno objavo poročila. Šturm pa v današnjem sporočilu za javnost dodaja, da takšne pravne situacije v obravnavani zadevi ni bilo, saj komisija 13. člena v svojem postopku, kot je razvidno iz poročila, niti ni uporabila.

Da zakon v tem delu ni dorečen, meni pravnik Pirnat. Po njegovem se postavlja vprašanje, ali se 13. člen omenjenega zakona uporablja tudi za nadzor nad premoženjem funkcionarjev. Če se, se po besedah Pirnata pojavlja dodatno vprašanje, ali je mišljen le za postopke, ko nadzorovani pred samim postopkom niso imeli možnosti navajati svojih dokazov in dejstev. Opozarja pa, da obstajajo tudi izjeme v zakonu, da v določenih primerih osnutka ni treba prej poslati. Ali je v tem primeru komisija uporabila to izjemo ali ne, pa ni jasno, pravi.

Vsa vprašanja o nedorečenosti zakona pa po Pirnatovi oceni ta trenutek ne vplivajo na veljavnost poročila komisije za preprečevanje korupcije. Slednje potrjuje tudi Jerovšek, ki dodaja, da je ta "avtobus že odpeljal", saj je poročilo že objavljeno. Zato imata sedaj oba možnost sprožitve upravnega spora, ki pa "ne zadrži izvajanja ničesar".

Jerovšek še dodaja, da Janša in Janković ne moreta iti po pravno varstvo na ustavno sodišče. Na slednjega se lahko obrneta šele po razsodbi v upravnem sporu ali pa če na ustavnem sodišču izpodbijata sam zakon.

Pirnat ob tem opozarja, da so bila sodišča doslej precej zadržana pri sprejemanju takih postopkov v obravnavo. Če bo upravno sodišče to obravnavalo, bo po njegovih besedah odločalo, ali je bilo to, da osnutek ni bil poslan obema nadzorovanima, bistvena kršitev ali ne. Dokler pa sodišče v zvezi s tem ne odloči drugače, je ta odločitev veljavna, je ponovil Pirnat.

Po mnenju nekdanjega predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa (na fotografiji levo) je zakon soliden, a bi bilo treba razmisliti o nekaterih konceptualnih stvareh. Kot primer denimo navaja premislek, ali je dovolj, da je edina oblika nadzora nad komisijo to, da mora v DZ pošiljati letna poročila. Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pa je v oddaji TV Odmevi kot problem zakona izpostavil to, da osebe, ki jih obravnava komisija, nimajo dostopa do pravnega varstva.

Sorodne vsebine:

V poslanskih skupinah čakajo potezo SDS

Pri Kampolinu nekateri postavljajo lastne interese pred interes skupnosti

Berlusconi bi podprl Draghija kot italijanskega predsednika