Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pri Jankoviću, sicer tudi ljubljanskemu županu, ugotovila sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji in o spremembah oz. povečanju finančnih sredstev na bančnih računih v vrednosti prek 2,4 milijona evrov.

Od kje prihajajo sporna nakazila?

Med drugim je ugotovila, da je del finančnih prilivov (208.000 evrov) v obdobju štirih mesecev leta 2011 prispel na Jankovićev osebni bančni račun iz naslova verižnih transakcij. Te so se začele v podjetju Grep, ki posluje z Mestno občino Ljubljana. "Ta sredstva niso samo neprijavljena komisiji, ampak so tudi izrazito obremenjena s korupcijskimi tveganji, tveganji za nedovoljeno lobiranje, nasprotje interesov v najširšem smislu in sumi zlorabe položaja," so pri KPK zapisali v danes objavljenem zaključnem poročilu.

Zaradi zgodbe z Grepom oziroma gradnjo Stožic sicer zoper Jankovića in še nekatere druge teče predkazenski postopek. Kot so ravno pred nekaj dnevi za STA pojasnili na Generalni policijski upravi, se policijska preiskava nadaljuje s pregledom in analizo zaseženih podatkov in poslovne dokumentacije.

Jankoviču 2,4 milijona evrov, ki niso del sohodka

Bančni podatki kažejo, da je Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 dalje na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel 2,99 milijona evrov. Od tega je približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom. Med letoma 2007 do 2011 je Janković vsako leto dobil med 168.000 evrov in 631.000 evrov nakazil različnih pravnih oseb (Electa, Electa naložbe in KLM) kot poplačilo dolga, česar pa komisiji ni nikoli prijavil. Na razgovoru pred komisijo je pojasnil, da ni vedel, da mora te spremembe sporočati komisiji.

Po oceni komisije bi se moral Janković kot javni funkcionar zavedati, da z opustitvijo dolžnega sporočanja sprememb premoženja krši zakonske določbe. S tem se je izogibal nadzoru nad premoženjskim stanjem, v istem času pa je pred javnostjo večkrat poudarjal, da je svoje premoženje prijavil komisiji, "in to ob dejstvu, da je po prvotni (nepopolni) oddaji prijave premoženja komisiji pridobil (in porabil) prek 2,8 milijonov sredstev, tega pa komisiji nikoli ni sporočil". Na komisiji tudi poudarjajo, da zaradi zakonskih omejitev niso mogli preveriti morebitnega premoženja v tujini.

Janša nepojasnjeno povečal premoženje

Pri predsedniku vlade Janši pa je komisija ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin in premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Hkrati so ugotovili, da se je Janši premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000.

Ugotovila je, da Janša komisiji ni v zakonskem roku prijavil nakupa trisobnega stanovanja v Ljubljani, prodaje kmetijskih zemljišč v Trenti, najema hipotekarnega kredita in nakupa osebnega avtomobila. Obenem naj bi pri nakupu vozila neresnično prikazal vrednost vozila na 14.500 evrov, pri čemer je bilo vozilo kupljeno za 46.000 evrov.

Kot ugotavlja komisija, poleg tega Janša sploh ni prijavil poroštva stranki SDS v višini pol milijona evrov, poroštva družinskemu članu pri najemu posojila v višini 125.000 evrov in pologa gotovine na transakcijski račun v višini 33.000 evrov.

Glede nepojasnjenega povečanja Janševega premoženja v višini 210.000 evrov pa je komisija med drugim ugotovila, da je del tega premoženja "povezan z izrazitimi korupcijskimi tveganji v povezavi s poslovanjem pravnih oseb v lasti enega od njegovih družinskih članov".

Kako je Janša kupil stanovanje v Ljubljani?

Obenem komisija problematizira Janšev nakup stanovanja v Ljubljani. Podjetje Imos naj bi leta 2005 prek povezanega podjetja Eurogradnje z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti zavezančevih nepremičnin do skoraj polovice sofinanciralo nakup stanovanja. To po oceni komisije "utemeljuje sklep, da je s tem zavezanec pridobil premoženjsko korist od gospodarske družbe Imos v okvirni višini najmanj 100.000 evrov". Posel je po ugotovitvah komisije obremenjen z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.

Protikorupcijska komisija je s predsednikom največje koalicijske stranke in vlade Janšo pogovor opravila v začetku septembra lani, s predsednikom največje opozicijske stranke pa tri mesece pred tem. Poleg tega sta imela zavezanca tudi možnost pisnega pojasnjevanja ugotovljenih neskladij, hkrati pa ju je komisija opozorila, da je dokazno breme po zakonu na njih in ne na komisiji. Jankovića so nadzirali za odboje od leta 2006, ko je postal javni funkcionar, do maja lani, v tem času pa je komisiji poročal le dvakrat ter posredoval eno dopolnitev. Janšo pa za obdobje od leta 2004 do aprila 2012.

Komisija pri ostalih predsednikih parlamentarnih strank - v primeru SD je nadzirala nekdanjega predsednika Boruta Pahorja - ni ugotovila kršitev zakona glede obveznosti poročanja komisiji, neskladnosti med vrednostmi ugotovljenega dejanskega premoženja in prijavljenega premoženja, oziroma nesorazmernega povečanja premoženja v času opravljanja njihovih javnih funkcij.

Več iz rubrike politika:

Pahor na prvem uradnem obisku v Bruslju

Grška poslanca na cesto, ker sta se zavzemala za preiskavo utaje davkov

Desettisoče podpisov proti množični pomilostitvi na Češkem