V soboto se je začela sezona potniških ladij v Kopru. Kaj pričakujete od letošnje sezone?

Po lanskoletni sezoni, ki je bila v zadnjih nekaj letih najslabša, predvsem zaradi prepovedi vplovbe v beneško pristanišče, kar se je poznalo tudi v Kopru, so se v letošnjem letu stvari začele popravljati. Bistveno boljše sezone imamo najavljene za 2016 in 2017, ampak že z letošnjim letom začenjamo rast. Pričakujemo pet dodatnih ladij, to je približno 2.000 potnikov več. Želja je, da pridemo do rekordnega leta 2011, ko smo imeli 110.000 potnikov. Kar nas veseli, je, da imamo letos tudi visokocenovne ladje.

Kaj obisk križark prinese lokalnemu in širše, slovenskemu turizmu?

Vodniki pravijo, da gostje kar trošijo. Še posebej so zadovoljni v Ljubljani. Obisk prestolnice je poleg koprskega zaledja in obalnih mest tudi eden najbolje prodajanih izletov.

Koliko potnikov s križark pa se odloča za organizirane izlete?

Teh je vsako leto več. V začetnih letih, ko smo to merili, se jih je odločalo med 15 in 17 odstotkov, sedaj pa je ta odstotek čez 30. Povišanje se je zgodilo predvsem na račun visokocenovnih ladij, ki imajo tako imenovani all-inclusive, kar pomeni, da imajo v paket križarjenja vključene tudi vse izlete. S tem služijo tako turistične agencije, vodiči, avtobusni prevozniki, taksisti in drugi.

Kaj si ti gostje najpogosteje ogledajo v Kopru?

Vsakokrat, ko pride ladja, Mestna občina Koper pripravi tako imenovani Daily news (dnevne novice, op. a.), časopis, ki goste obvešča o tem, kaj se v tem dnevu v mestu dogaja, kje so kakšne ponudbe, predvsem pa dobijo osnovne informacije o tem, kam so prišli. Treba je vedeti, da je Slovenija še vedno dokaj neprepoznavna pri teh potnikih. Najpogosteje potem ljudi peljemo na "walking tour-o" po starem mestnem jedru in razložimo našo zgodovino, skušamo povedati kakšno zanimivost. Vtisi, ki jih odnesejo iz Kopra, so vedno izjemno pozitivni. Največkrat je njihova povratna informacija "kako čisto je mesto Koper". Tu se tudi počutijo izredno varno, pohvalijo tudi prijaznost ljudi.

Kako pa so zadovoljni s ponudbo v mestu?

Zelo. Ta je boljša, kot je bila včasih. Trgovci se tudi prilagajajo urnikom ladij. Tiste, za katere vemo, da manj porabijo, poskušamo usmeriti v nakup kakšnih drobnih spominkov, kadar pa so tu gostje, ki si lahko privoščijo več, pa denimo do steklarne.

Kam odhajajo gostje, ki ne gredo na organizirane izlete?

Zelo različno. Velika večina, ki ne gre na organizirane izlete, ostaja v Kopru. Veliko pa jih gre tudi po Obali, kar je tudi prav.

Ali v zvezi s tem sodelujete tudi z ostalimi občinami?

Poskusili smo, da pa bi bilo kakšno močnejše sodelovnje, posebej sta tu recimo zanimiva Piran in Portorož, pa ni. Ne bi želela biti kritična, a imam občutek, da bi v teh 11 letih lahko naredili bistveno več. A včasih imam občutek, da nimam pravih sogovornikov. Pri gostih sicer ne moreš delati filtrov, zato se trudimo, da jim Obalo pokažemo v celoti.

Iz katerih držav najpogostoje prihajajo ladijski potniki?

Lanskoletna analiza vseh desetih let je pokazala, da je velika večina, skoraj 80 odstotkov, angleško govorečih. Torej so Američani, Angleži, Kanadčani. V zadnjem času je zelo veliko Južnoameričanov, zdaj se opazi trend potnikov, ki prihajajo z Daljnega vzhoda, Kitajcev, Japoncev, Korejcev. Imamo zelo širok spekter. Po statistikah je od 108 do 112 različnih nacionalnosti, ki so prišle v Koper.

Kako pomembno je, da ste vsako leto prisotni na sejmu v Miamiju?

Izjemno. Če te ni, opazijo, da te ni. To je posel, ki ga delaš z ljudmi. Tam se srečujemo s tistimi, ki odločajo. Na sejmu pa nas pridejo pozdraviti ljudje s samega vrha navtičnih institucij, kar pomeni, da smo na tem zemljevidu prisotni, da nas prepoznajo. V Mediteranu smo mi pozicionirani med najboljše luke po odzivu potnikov, po tem, kako se pri nas počutijo, po varnosti, po različnosti izletov, po prevoznih uslugah. Ladjarji pa to zelo spremljajo.

Vemo, da je v Kopru prisotna želja po tem, da bi mesto enkrat za križarke postalo tudi tako imenovani home port. Koliko gre za realne ideje?

Želje obstajajo in tudi realnost. Vendar se moramo najprej vprašati, do kakšnega števila potnikov smo logistično sposobni zadevo urediti. Če imamo nekje do 1500 potnikov, moramo vedeti, da jih je potem 3000, eni se vkrcajo, drugi izkrcajo. Zato ni težava le v stavbi potniškega terminala kot taki, temveč kje bodo ti potniki lahko pustili svoje avtomobile. Tu si moramo vzeti čas za razmislek, da zadevo tako dobro izpejemo, da se ne bo Koper znašel v kakšnem prometnem kolapsu.