Projekt Slavnik nastaja kot stičišče programov in prebivalcev Semedele. S tem objektom naj bi Semedla dobila točko, s katero krajani pridobijo veliko elementov mestne ponudbe (vrtec, živilska trgovina, pošta, zdravstveni dom, restavracije). Lokacija naj bi bila izhodišče za prehod v mestno središče Kopra, je razložil Andrej Kalamar iz Studia Kalamar. Več kot 20-nadstropna stolpnica naj bi v višino merila kar 75 metrov, s tem pa bi  zastirala pogled okoliškim prebivalcem Semedele na nebo.

V zgornji etaži, ki se napaja neposredno iz zaledja Semedele in ima urejene prehode v spodnjo etažo ali po mostu na promenado v Kopru, bi bili urejeni zdravstveni programi, pošta, obsežna razširitev vrtca, knjižnica, prostori lokalne skupnosti, večnamenska dvorana (za srečanja – dedek mraz, komorni koncerti, predavanja, lahko tudi kongresna dejavnost). V samem stolpu so predvidene nastanitvene kapacitete, ki bi lahko bile ali klasična ali oskrbovana stanovanja, ne izključejejo niti možnosti apartmajskega hotela. Programska zasnova stolpa je v današnjih razmerah na tržišču nepremičnin najtrši oreh, zato še ni dokončana, saj namerava investitor še pridobivati investicijske elemente s pomočjo mednarodnih svetovalnih podjetij. Kot smo imeli možnost izvedeti, je ocena investicije okoli 40 milijonov evrov za tak megalomanski poseg. Vprašljiva je ne le možnost najti investitorja, temveč tudi, ali bi tak projekt banke sploh podprle.

V kletnih etažah bi bilo organizirano parkirišče s približno 520 parkirnimi mesti.

Prebivalci Semedele so bili večinsko proti predstavljeni zasnovi, predvsem zaradi previsoke zgradbe. Med krajani je bilo slišati, da je Semedela potrebna predvsem sanacije in ne nekega "Dubaja". Na očitke, da je soseska v izredno slabem stanju, je ena izmed govornic odgovorila: "Te razpadajoče hiše so naš dom!". Stanovalcem je bilo sicer na domove poslanih 3400 anonimnih anket, a so prisotni jasno izrazili mnenje, da tovrstnega načina ne podpirajo, saj bi lahko prišlo do manipulacij. Ljudje so že razočarani in naveličani invazivnih posegov v svoje okolje s strani gradbenih lobijev in posameznikov, zato gre razumeti sumničavost nad vsakršnim večjim gradbenim projektom. Sicer si ljudje tudi želijo napredka, a ne za vsako ceno, z možnostjo poslabšanja bivalnih pogojev skupnosti.

Glede omenjene infrastrukture so pojasnili, da večino objektov že imajo in manjko označili za zavajanje. Poudarili pa so, da v KS Semedela manjkajo otroška igrišča, parki, objekti za rekreacijo ali manjša kinodvorana.

Če bodo investitorji vztrajali pri svojih stališčih, so prebivalci pripravljeni oditi na referendum. Po klimi, ki jo je bilo čutiti v dvorani krajevne skupnosti, pa bi bil rezultat jasen – s plebiscitarno večino zavrnjen projekt.

Sorodne vsebine:

Promet čez predor Markovec pred jesenjo?

"Kmetijskih zemljišč ne smemo krčiti!"

Bossman: "To bi bil nevaren precedens"